Rokomet
Mini rokometni festival
Indeks energetske učinkovitosti Slovenije se je od leta 2000 do leta 2022 izboljšal za 36 odstotkov, država se uvršča na 14. mesto med 27 državami EU, so ugotovili raziskovalci IJS v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE. K izboljšanju so najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet.***
\"Slovenija se v zadnjih letih aktivno ukvarja z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki je ključna za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, blaženje podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanje stroškov za energijo,\" so danes sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Projekt ODYSSEE-MURE je pokazal, da so k izboljšanju energetske učinkovitosti Slovenije najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet, ki je prispeval najmanjši delež.
\"Energetska učinkovitost se je močno izboljšala tudi v storitvah, vendar so za ta sektor zanesljivi podatki šele od leta 2022, je dejal vodja raziskovalne skupine na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS) Fouad Al Mansour.
\"Če ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji ne bi izvajali, bi bila raba končne energije leta 2022 višja za 1756 kiloton naftnega ekvivalenta oz. za 37 odstotkov glede na dejansko,\" pravi Al Mansour.
IJS je na podlagi rezultatske tabele energetske učinkovitost (angl. energy efficiency scoreboard), orodja, ki so ga razvili v sklopu projekta ODYSSEE-MURE, ugotovil, da se je Slovenija pri izboljšanju energetske učinkovitosti uvrstila na 14. mesto med državami EU.
Raziskovalci so primerjavo opravili na podlagi kompozitne ocene za trenutno stanje energetske učinkovitosti, spremembe energetske učinkovitosti v preteklosti ter pričakovanega prihodnjega razvoja.
Podrobnejša analiza je pokazala, da se Slovenija dobro uvršča glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju.
\"To pomeni, da mora Slovenija okrepiti izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, kar je prepoznal ravnokar sprejeti celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), saj se je to področje glede na predhodni dokument znatno okrepilo. Sedaj je treba zagotoviti njegovo dosledno izvajanje, kar je bil do sedaj velik izziv in zato vsekakor predstavlja velik potencial,\" pravi Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost IJS.
Država mora skladno z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti do leta 2030 doseči kumulativne prihranke energije, pri čemer se letni ciljni deleži zmanjšanja končne porabe energije postopno povečujejo.
To pomeni vse večje napore in ambicioznejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih končne rabe energije, pravijo na ministrstvu. Za dosego teh ciljev Slovenija zagotavlja prihranke energije pri končnih odjemalcih (shema obveznega zagotavljanja prihrankov) in izvaja alternativne ukrepe v okviru programov Eko sklada, Borzena, kohezijske politike in drugih programov spodbujanja učinkovite rabe energije.
Na IJS ugotavljajo, da trenutno Slovenija dosega potrebne prihranke, potrebno povečanje pa bo velik izziv.
Izvajanje omenjenega določila direktive o energetski učinkovitosti podpirata dva ključna evropska projekta. StreamSAVE+ pomaga pri razvoju metodologij za vrednotenje prihrankov posameznih ukrepov energetske učinkovitosti, s katerimi lahko ocenjujejo dosežene prihranke na podlagi izvedenih ukrepov, ENSMOV Plus pa se osredotoča na širjenje dobrih praks in izmenjavo izkušenj med državami članicami EU pri izvajanju direktive.
Kot pravijo na ministrstvu, se lahko izsledke teh projektov koristno uporabi pri oblikovanju politik in zakonodaje. Pri tem izpostavljajo prenovo zakona o učinkoviti rabi energije, ki je v pripravi. (konec)jb/mrn STA091 2025-02-07/12:20
\"Slovenija se v zadnjih letih aktivno ukvarja z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki je ključna za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, blaženje podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanje stroškov za energijo,\" so danes sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Projekt ODYSSEE-MURE je pokazal, da so k izboljšanju energetske učinkovitosti Slovenije najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet, ki je prispeval najmanjši delež.
\"Energetska učinkovitost se je močno izboljšala tudi v storitvah, vendar so za ta sektor zanesljivi podatki šele od leta 2022, je dejal vodja raziskovalne skupine na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS) Fouad Al Mansour.
\"Če ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji ne bi izvajali, bi bila raba končne energije leta 2022 višja za 1756 kiloton naftnega ekvivalenta oz. za 37 odstotkov glede na dejansko,\" pravi Al Mansour.
IJS je na podlagi rezultatske tabele energetske učinkovitost (angl. energy efficiency scoreboard), orodja, ki so ga razvili v sklopu projekta ODYSSEE-MURE, ugotovil, da se je Slovenija pri izboljšanju energetske učinkovitosti uvrstila na 14. mesto med državami EU.
Raziskovalci so primerjavo opravili na podlagi kompozitne ocene za trenutno stanje energetske učinkovitosti, spremembe energetske učinkovitosti v preteklosti ter pričakovanega prihodnjega razvoja.
Podrobnejša analiza je pokazala, da se Slovenija dobro uvršča glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju.
\"To pomeni, da mora Slovenija okrepiti izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, kar je prepoznal ravnokar sprejeti celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), saj se je to področje glede na predhodni dokument znatno okrepilo. Sedaj je treba zagotoviti njegovo dosledno izvajanje, kar je bil do sedaj velik izziv in zato vsekakor predstavlja velik potencial,\" pravi Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost IJS.
Država mora skladno z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti do leta 2030 doseči kumulativne prihranke energije, pri čemer se letni ciljni deleži zmanjšanja končne porabe energije postopno povečujejo.
To pomeni vse večje napore in ambicioznejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih končne rabe energije, pravijo na ministrstvu. Za dosego teh ciljev Slovenija zagotavlja prihranke energije pri končnih odjemalcih (shema obveznega zagotavljanja prihrankov) in izvaja alternativne ukrepe v okviru programov Eko sklada, Borzena, kohezijske politike in drugih programov spodbujanja učinkovite rabe energije.
Na IJS ugotavljajo, da trenutno Slovenija dosega potrebne prihranke, potrebno povečanje pa bo velik izziv.
Izvajanje omenjenega določila direktive o energetski učinkovitosti podpirata dva ključna evropska projekta. StreamSAVE+ pomaga pri razvoju metodologij za vrednotenje prihrankov posameznih ukrepov energetske učinkovitosti, s katerimi lahko ocenjujejo dosežene prihranke na podlagi izvedenih ukrepov, ENSMOV Plus pa se osredotoča na širjenje dobrih praks in izmenjavo izkušenj med državami članicami EU pri izvajanju direktive.
Kot pravijo na ministrstvu, se lahko izsledke teh projektov koristno uporabi pri oblikovanju politik in zakonodaje. Pri tem izpostavljajo prenovo zakona o učinkoviti rabi energije, ki je v pripravi. (konec)jb/mrn STA091 2025-02-07/12:20