Promo
Žlahtni izbor sirov na Brdu pri Kranju
Statistični urad RS bo danes objavil javnofinančne podatke za drugo letošnje četrtletje. V prvem je javnofinančni primanjkljaj znašal 309 milijonov evrov oz. dva odstotka BDP, s čimer je bil nominalno nižji tako na četrtletni kot letni ravni. Znižuje ga visoka rast prihodkov, predvsem od obdavčitve podjetij in dohodnine.***
Po podatkih ministrstva za finance, objavljenih konec julija, so imele vse štiri blagajne javnega financiranja v prvih šestih mesecih letos okoli 275 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 37 odstotkov manj kot leto prej.
Celotni prihodki so se povečali za 11,2 odstotka, pri čemer so bili prihodki od davka na dohodke pravnih oseb za več kot tretjino višji kot v prvem polletju lani. To na finančnem ministrstvu pripisujejo visokemu poračunu davka za leto 2023 ter tudi začasnemu zvišanju davčne stopnje za tri odstotne točke kot pomoč podjetij pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih ujm.
Opazneje so k rasti prihodkov prispevali tudi prihodki iz dohodnine, na katere je poleg nekoliko večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu vplivalo tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo.
Nekoliko manj so se v prvem polletju okrepili odhodki, in sicer za 9,5 odstotka. K tej rasti so največ prispevali izdatki za blago in storitve, ki so bili predvsem zaradi ukrepov za odpravo posledic poplav za 30 odstotkov višji kot pred letom.
Za celotno letošnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje zvišanje javnofinančnega primanjkljaja z lanskih 2,5 odstotka BDP na 2,8 odstotka. Na zvišanje naj bi vplivala tudi rast porabe za javne investicije, kar bo med drugim posledica ukrepov za obnovo po poplavah.
Javni dolg, ki je v prvem četrtletju letos znašal 70,7 odstotka BDP, naj bi se do konca leta 2024 znižal na 68,1 odstotka. (konec)bg/jes STA012 2024-09-27/00:30
Po podatkih ministrstva za finance, objavljenih konec julija, so imele vse štiri blagajne javnega financiranja v prvih šestih mesecih letos okoli 275 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 37 odstotkov manj kot leto prej.
Celotni prihodki so se povečali za 11,2 odstotka, pri čemer so bili prihodki od davka na dohodke pravnih oseb za več kot tretjino višji kot v prvem polletju lani. To na finančnem ministrstvu pripisujejo visokemu poračunu davka za leto 2023 ter tudi začasnemu zvišanju davčne stopnje za tri odstotne točke kot pomoč podjetij pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih ujm.
Opazneje so k rasti prihodkov prispevali tudi prihodki iz dohodnine, na katere je poleg nekoliko večjih doplačil davka pri letošnjem poračunu vplivalo tudi neusklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo.
Nekoliko manj so se v prvem polletju okrepili odhodki, in sicer za 9,5 odstotka. K tej rasti so največ prispevali izdatki za blago in storitve, ki so bili predvsem zaradi ukrepov za odpravo posledic poplav za 30 odstotkov višji kot pred letom.
Za celotno letošnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje zvišanje javnofinančnega primanjkljaja z lanskih 2,5 odstotka BDP na 2,8 odstotka. Na zvišanje naj bi vplivala tudi rast porabe za javne investicije, kar bo med drugim posledica ukrepov za obnovo po poplavah.
Javni dolg, ki je v prvem četrtletju letos znašal 70,7 odstotka BDP, naj bi se do konca leta 2024 znižal na 68,1 odstotka. (konec)bg/jes STA012 2024-09-27/00:30