Gledališče
V Kranju se začenja 55. Teden slovenske drame
Mariborski mestni svetniki so na današnji seji podprli nedavno odločitev zbora prebivalcev krajevne skupnosti Kamnica za ukinitev cone 30 na Cesti v Rošpoh. Večina je menila, da je treba poslušati krajane. Prav tako so se seznanili s študijo možnih lokacij za merjenje hitrosti na cestah po vsej občini.***
Študijo možnih lokacij za postavitev radarjev na cestah je izdelala fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter v njej identificirala 18 cestnih odsekov, kjer bi bilo s ciljem izboljšanja prometne varnosti smiselno meriti hitrost. Gre za v Mariboru občutljivo temo, potem ko je postavitev radarjev na cestah leta 2012 privedla do množičnih uličnih protestov in posledično odstopa župana Franca Kanglerja.
Takratni in zdajšnji mestni svetnik Zdravko Luketič (NSi) je spomnil na pritiske, ki so jih bili takrat deležni mestni svetniki, in predlagal, da se pred postavitvijo radarja na določenem kraju pogovori s tamkajšnjimi prebivalci. Tudi Lidija Divjak Mirnik (LPR) je dejala, da si ne želi ponovitve leta 2012, zato danes obravnavane študije ne bo podprla.
V SDS, katere član je danes Kangler, po besedah njihovega predstavnika Milana Mikla \"še vedno podpirajo ukrepe za izboljšanje varnosti na cestah\", kar vključuje tudi radarje. \"Vse travme, ki smo jih dali skozi, sicer po 13 letih še vedno bolijo. A upam, da boste vi, ki zdaj predstavljate radarje, imeli bolj pravično tolmačenje s strani medijev. Ker mi ga takrat nismo imeli,\" je dejal.
Tudi ostali mestni svetniki so izpostavljali pomen radarjev za izboljšanje prometne varnosti, ob tem pa poudarjali nujnost ustreznega komuniciranja z javnostjo. \"Na izpostavljenih lokacijah bo v vsakem primeru treba narediti nekaj za izboljšanje varnosti,\" je dejal Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev. \"Mestni svetniki, ki ste pred desetimi leti bili deležni javnega pritiska, morate vedeti, da tega ne gre enačiti,\" je dodal.
Sedanji župan Saša Arsenovič je prav tako poudaril, da gre tokrat \"za povsem drugačno zgodbo, ki nagovarja samo varnost v okolici najbolj izpostavljenih točk\". Po besedah podžupana Sama Petra Medveda so prav zaradi morebitnega napačnega razumevanja v javnosti naročili strokovno študijo. \"Zagotovo je postavitev radarjev stvar stroke in ne politike, zato je prav, da se je izvedla študija in predlagala lokacije za postavitev radarjev,\" je menila predstavnica Gibanja Svoboda Davorka Pregl.
Občina je zaenkrat vzela v najem en radar s tremi ohišji, ki se jih lahko prestavlja. Kdaj bi ga lahko začeli uporabljati, še ni znano.
SDS in predsednik krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman sta po nedavnem zboru občanov v tem kraju predlagala, da se ukine cono z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro na Cesti v Rošpoh, razen pri šoli, pokopališču in ostalih najbolj kritičnih točkah.
Po besedah Hauptmana trenutna prometna ureditev ne zagotavlja večje prometne varnosti, temveč je ta cesta \"postala le inkasantska cona policije\". \"Žalosti nas, da mestna uprava ne posluša svojih ljudi. Arogantno vztraja pri svojih slabih in od ljudi nesprejetih rešitvah, ki se v praksi niti niso obnesle,\" je zatrdil.
Župan je ponovil, da je bila cona 30 v Kamnici, tako kot drugod v občini, vzpostavljena izključno z namenom izboljšanja prometne varnosti in širitve kolesarskega omrežja, zato ne pristaja na ponovno zvišanje hitrosti.
Milan Mikl (SDS) je menil, da je treba poslušati krajane. \"Razumemo, da je cona 30 v središču mesta oz. strnjenem naselju, česar ni v tem primeru,\" je dejal. Da gre za manj poseljeno območje in da tam tudi kolesarji težko vozijo tako počasi, so izpostavili tudi drugi mestni svetniki. V Listi kolesarjev in pešcev pa so dejali, da ne morejo podpreti nobene odločitve, ki bi kakor koli poslabšala položaj kolesarjev.
Po burni razpravi, ki je trajala pozno v noč, je ukinitev cone 30 izglasovalo 14 članov mestnega sveta, 12 jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. S tem sklepom so zavezali župana in mestno upravo, \"da nemudoma sprožijo vse potrebne postopke\" za preklic cone 30 in izvedbo drugih predlaganih prometnih ukrepov na Cesti v Rošpoh.
Za novo direktorico Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) so po odstopu prejšnje direktorice podprli vodjo produkcije Kulturne četrti Minoriti Ksenijo Repina. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, komisija je opravila razgovor s tremi. (konec)ase/ase STA283 2025-03-27/23:33
Študijo možnih lokacij za postavitev radarjev na cestah je izdelala fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter v njej identificirala 18 cestnih odsekov, kjer bi bilo s ciljem izboljšanja prometne varnosti smiselno meriti hitrost. Gre za v Mariboru občutljivo temo, potem ko je postavitev radarjev na cestah leta 2012 privedla do množičnih uličnih protestov in posledično odstopa župana Franca Kanglerja.
Takratni in zdajšnji mestni svetnik Zdravko Luketič (NSi) je spomnil na pritiske, ki so jih bili takrat deležni mestni svetniki, in predlagal, da se pred postavitvijo radarja na določenem kraju pogovori s tamkajšnjimi prebivalci. Tudi Lidija Divjak Mirnik (LPR) je dejala, da si ne želi ponovitve leta 2012, zato danes obravnavane študije ne bo podprla.
V SDS, katere član je danes Kangler, po besedah njihovega predstavnika Milana Mikla \"še vedno podpirajo ukrepe za izboljšanje varnosti na cestah\", kar vključuje tudi radarje. \"Vse travme, ki smo jih dali skozi, sicer po 13 letih še vedno bolijo. A upam, da boste vi, ki zdaj predstavljate radarje, imeli bolj pravično tolmačenje s strani medijev. Ker mi ga takrat nismo imeli,\" je dejal.
Tudi ostali mestni svetniki so izpostavljali pomen radarjev za izboljšanje prometne varnosti, ob tem pa poudarjali nujnost ustreznega komuniciranja z javnostjo. \"Na izpostavljenih lokacijah bo v vsakem primeru treba narediti nekaj za izboljšanje varnosti,\" je dejal Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev. \"Mestni svetniki, ki ste pred desetimi leti bili deležni javnega pritiska, morate vedeti, da tega ne gre enačiti,\" je dodal.
Sedanji župan Saša Arsenovič je prav tako poudaril, da gre tokrat \"za povsem drugačno zgodbo, ki nagovarja samo varnost v okolici najbolj izpostavljenih točk\". Po besedah podžupana Sama Petra Medveda so prav zaradi morebitnega napačnega razumevanja v javnosti naročili strokovno študijo. \"Zagotovo je postavitev radarjev stvar stroke in ne politike, zato je prav, da se je izvedla študija in predlagala lokacije za postavitev radarjev,\" je menila predstavnica Gibanja Svoboda Davorka Pregl.
Občina je zaenkrat vzela v najem en radar s tremi ohišji, ki se jih lahko prestavlja. Kdaj bi ga lahko začeli uporabljati, še ni znano.
SDS in predsednik krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman sta po nedavnem zboru občanov v tem kraju predlagala, da se ukine cono z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro na Cesti v Rošpoh, razen pri šoli, pokopališču in ostalih najbolj kritičnih točkah.
Po besedah Hauptmana trenutna prometna ureditev ne zagotavlja večje prometne varnosti, temveč je ta cesta \"postala le inkasantska cona policije\". \"Žalosti nas, da mestna uprava ne posluša svojih ljudi. Arogantno vztraja pri svojih slabih in od ljudi nesprejetih rešitvah, ki se v praksi niti niso obnesle,\" je zatrdil.
Župan je ponovil, da je bila cona 30 v Kamnici, tako kot drugod v občini, vzpostavljena izključno z namenom izboljšanja prometne varnosti in širitve kolesarskega omrežja, zato ne pristaja na ponovno zvišanje hitrosti.
Milan Mikl (SDS) je menil, da je treba poslušati krajane. \"Razumemo, da je cona 30 v središču mesta oz. strnjenem naselju, česar ni v tem primeru,\" je dejal. Da gre za manj poseljeno območje in da tam tudi kolesarji težko vozijo tako počasi, so izpostavili tudi drugi mestni svetniki. V Listi kolesarjev in pešcev pa so dejali, da ne morejo podpreti nobene odločitve, ki bi kakor koli poslabšala položaj kolesarjev.
Po burni razpravi, ki je trajala pozno v noč, je ukinitev cone 30 izglasovalo 14 članov mestnega sveta, 12 jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. S tem sklepom so zavezali župana in mestno upravo, \"da nemudoma sprožijo vse potrebne postopke\" za preklic cone 30 in izvedbo drugih predlaganih prometnih ukrepov na Cesti v Rošpoh.
Za novo direktorico Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) so po odstopu prejšnje direktorice podprli vodjo produkcije Kulturne četrti Minoriti Ksenijo Repina. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, komisija je opravila razgovor s tremi. (konec)ase/ase STA283 2025-03-27/23:33