Oranžno opozorilo
Za večji del Slovenije izdali oranžno opozorilo
V javni razpravi osnutek sprememb insolvenčnega zakona za odpravo neustavnosti Ljubljana
02.10.2024, 08:01
Da bi odpravili neskladnost z ustavo, so na ministrstvu za pravosodje pripravili osnutek sprememb insolvenčnega zakona v delu, ki ureja začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja v primeru, ko zoper njega teče kazenski postopek. Po predlogu bi ga še pred izdajo obsodilne sodbe razrešili le, če je okrnjeno zaupanje v njegovo delo.***
Da je določba insolvenčnega zakona, po kateri upravitelj ne sme voditi postopkov, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana glavna obravnava, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče presodilo maja lani. DZ je naložilo odpravo neustavnosti v letu dni, do takrat pa se zakonske določbe še naprej uporabljajo.
V DZ so takrat pojasnjevali, da je suspenz upravitelja primerno vezati že na trenutek pravnomočnosti obtožnice oziroma na glavno obravnavo, razpisano na podlagi obtožnega predloga, in ne šele na izdano (pravnomočno) obsodilno sodbo. Tudi vladi se je veljavna ureditev zdela ustrezna. Ker upravitelj opravlja zakonske naloge v javnem interesu, se med pogoji za izdajo dovoljenja in ves čas opravljanja funkcije zahteva, da je vreden javnega zaupanja, je takrat zapisala vlada. Spomnila je, da gre pri suspenzu za ukrep začasne narave.
Ustavno sodišče se je sicer strinjalo, da bi lahko že sodno potrjeni obstoj zadostnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja omajal zaupanje javnosti v upraviteljevo delo. A je hkrati ocenilo, da se z veljavno ureditvijo suspenza zelo intenzivno posega v pravico upravitelja do svobode dela. Zakonodajalcu je očitalo, da je pravzaprav uzakonil neizpodbojno domnevo, da upravitelj nikoli ne more zadostiti vrednosti javnega zaupanja, kadar je zoper njega vložena obtožnica oz. razpisana glavna obravnava.
Na ministrstvu za pravosodje so tako pripravili spremembe neustavnih določb zakona. Kot je razvidno iz osnutka, objavljenega na spletnih straneh državne uprave, se bo na novo opredelilo razloge in postopek za začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja v novih zadevah in njegovo razrešitev v tekočih zadevah.
In sicer bo začasno suspendiran, če bo zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja oz. zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo, medtem ko se bo v primeru drugih kaznivih dejanj minister za pravosodje za suspenz odločil na podlagi presoje, ali bi bilo zaradi tega okrnjeno zaupanje v upraviteljevo delo tekom kazenskega postopka.
Nespremenjena pa bi ostala določba, da se imenovanje stečajnega upravitelja ustavi, če je zoper njega odrejen pripor. Nastop te okoliščine že sam po sebi onemogoča nemoten tek postopkov zaradi insolventnosti in opravljanje pristojnosti in nalog, ki jih ima upravitelj, je v osnutku novele zakona zapisalo ministrstvo.
Poleg izvršitve odločbe ustavnega sodišča na ministrstvu predlagajo še tri manjše posege v veljavno ureditev. Nanašajo se na opredelitev prednostnih terjatev, izvzetje določenih prejemkov iz izvršbe ter evidenco sklepov o odpustu obveznosti.
Osnutek novele zakona je v javni obravnavi do 31. oktobra. (konec)bg/ase STA023 2024-10-02/08:00
Da je določba insolvenčnega zakona, po kateri upravitelj ne sme voditi postopkov, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana glavna obravnava, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče presodilo maja lani. DZ je naložilo odpravo neustavnosti v letu dni, do takrat pa se zakonske določbe še naprej uporabljajo.
V DZ so takrat pojasnjevali, da je suspenz upravitelja primerno vezati že na trenutek pravnomočnosti obtožnice oziroma na glavno obravnavo, razpisano na podlagi obtožnega predloga, in ne šele na izdano (pravnomočno) obsodilno sodbo. Tudi vladi se je veljavna ureditev zdela ustrezna. Ker upravitelj opravlja zakonske naloge v javnem interesu, se med pogoji za izdajo dovoljenja in ves čas opravljanja funkcije zahteva, da je vreden javnega zaupanja, je takrat zapisala vlada. Spomnila je, da gre pri suspenzu za ukrep začasne narave.
Ustavno sodišče se je sicer strinjalo, da bi lahko že sodno potrjeni obstoj zadostnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivega dejanja omajal zaupanje javnosti v upraviteljevo delo. A je hkrati ocenilo, da se z veljavno ureditvijo suspenza zelo intenzivno posega v pravico upravitelja do svobode dela. Zakonodajalcu je očitalo, da je pravzaprav uzakonil neizpodbojno domnevo, da upravitelj nikoli ne more zadostiti vrednosti javnega zaupanja, kadar je zoper njega vložena obtožnica oz. razpisana glavna obravnava.
Na ministrstvu za pravosodje so tako pripravili spremembe neustavnih določb zakona. Kot je razvidno iz osnutka, objavljenega na spletnih straneh državne uprave, se bo na novo opredelilo razloge in postopek za začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja v novih zadevah in njegovo razrešitev v tekočih zadevah.
In sicer bo začasno suspendiran, če bo zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja oz. zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo, medtem ko se bo v primeru drugih kaznivih dejanj minister za pravosodje za suspenz odločil na podlagi presoje, ali bi bilo zaradi tega okrnjeno zaupanje v upraviteljevo delo tekom kazenskega postopka.
Nespremenjena pa bi ostala določba, da se imenovanje stečajnega upravitelja ustavi, če je zoper njega odrejen pripor. Nastop te okoliščine že sam po sebi onemogoča nemoten tek postopkov zaradi insolventnosti in opravljanje pristojnosti in nalog, ki jih ima upravitelj, je v osnutku novele zakona zapisalo ministrstvo.
Poleg izvršitve odločbe ustavnega sodišča na ministrstvu predlagajo še tri manjše posege v veljavno ureditev. Nanašajo se na opredelitev prednostnih terjatev, izvzetje določenih prejemkov iz izvršbe ter evidenco sklepov o odpustu obveznosti.
Osnutek novele zakona je v javni obravnavi do 31. oktobra. (konec)bg/ase STA023 2024-10-02/08:00