Pogrešana oseba
Pogrešanega 23-letnika z Bleda našli mrtvega
V Sloveniji se večina vode za javni vodovod načrpa iz podzemnih virov, skoraj polovica te vode pa se dobavi gospodinjstvom, so pred svetovnim dnevom voda izpostavili na državnem statističnem uradu. Osrednja tema letošnjega dneva, ki ga obeležujemo 22. marca, je ohranjanje ledenikov. Ti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zalog pitne vode.***
Kot so poudarili statistiki, je ohranjanje ledenikov ključnega pomena za obstoj ekosistemov in preprečevanje negotovosti pri zagotavljanju pitne vode ter ukrepih zaradi dviga gladine morja, poplav in suše, kar močno vpliva na ljudi in planet. Letošnji svetovni dan voda tako poudarja pomen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in upravljanje vode z ledenikov.
Po podatkih statistikov je bilo leta 2023 iz podzemnih virov načrpanih 179 kubičnih metrov ali 97,8 odstotka vode, preostali štirje kubični milijoni oz. 2,2 odstotka pa so bili načrpani iz površinskih virov, so danes objavili na statističnem uradu.
Za javni vodovod je bilo načrpanih 183 milijonov kubičnih metrov vode. Načrpana voda se dobavi oz. proda različnim uporabnikom, kot so denimo gospodinjstva in poslovni subjekti, del se je ne obračuna (npr. voda za potrebe gasilcev), del pa se je v omrežju izgubi.
Od celotne količine načrpane vode je bilo 82 milijonov kubičnih metrov oz. 45 odstotkov vode dobavljene gospodinjstvom. Največ vode na prebivalca so porabili v savinjski (43,5 kubičnih metrov na prebivalca), najmanj pa v koroški statistični regiji (30,5 kubičnih metrov na prebivalca).
V industrijskih dejavnosti so v letu 2023 uporabili 106.919 milijonov kubičnih metrov vode. Največ oz. 106.787 kubičnih metrov vode je bilo uporabljene na področju dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (od tega 99,3 odstotka za pogon turbin v hidroelektarnah), 130,8 milijona kubičnih metrov v predelovalnih dejavnostih, 1,2 milijona kubičnih metrov v rudarstvu, 0,1 kubičnega metra pa v dejavnost oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja.
Za namakanje pa je bilo v letu 2023 uporabljenih 4,7 kubičnih metrov vode. Od tega se je največ, skoraj 48 odstotkov vode uporabilo za namakanje njiv in vrtov, 25 odstotkov za namakanje sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic, 11 odstotkov za zasneževanje smučišč, 10 odstotkov za namakanje rastlinjakov in travnikov, šest odstotkov za namakanje drugih športnih površin, manj kot odstotek vode pa se je uporabilo za namakanje vinogradov, trsnic in matičnjakov.
Največ, 3,6 milijona kubičnih metrov vode, ki je bila uporabljena za namakanje, je bilo pridobljene iz akumulacij, jezer in vodovodov, 0,6 milijona kubičnih metrov uporabljene vode iz površinskih vodnih virov, 0,5 milijona kubičnih metrov pa iz podzemnih virov.
Voda je pomembna tudi za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, ki pa se zaradi različnih hidroloških razmer med leti spreminja. Po podatkih statistikov so hidroelektrarne v obdobju 2019-2023 k skupni proizvodnji električne energije v državi največji delež oz. 34,8 odstotka prispevale leta 2023, najmanjšega pa leta 2022 (26,1 odstotka). (konec)las/mrn STA086 2025-03-18/12:17
Kot so poudarili statistiki, je ohranjanje ledenikov ključnega pomena za obstoj ekosistemov in preprečevanje negotovosti pri zagotavljanju pitne vode ter ukrepih zaradi dviga gladine morja, poplav in suše, kar močno vpliva na ljudi in planet. Letošnji svetovni dan voda tako poudarja pomen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in upravljanje vode z ledenikov.
Po podatkih statistikov je bilo leta 2023 iz podzemnih virov načrpanih 179 kubičnih metrov ali 97,8 odstotka vode, preostali štirje kubični milijoni oz. 2,2 odstotka pa so bili načrpani iz površinskih virov, so danes objavili na statističnem uradu.
Za javni vodovod je bilo načrpanih 183 milijonov kubičnih metrov vode. Načrpana voda se dobavi oz. proda različnim uporabnikom, kot so denimo gospodinjstva in poslovni subjekti, del se je ne obračuna (npr. voda za potrebe gasilcev), del pa se je v omrežju izgubi.
Od celotne količine načrpane vode je bilo 82 milijonov kubičnih metrov oz. 45 odstotkov vode dobavljene gospodinjstvom. Največ vode na prebivalca so porabili v savinjski (43,5 kubičnih metrov na prebivalca), najmanj pa v koroški statistični regiji (30,5 kubičnih metrov na prebivalca).
V industrijskih dejavnosti so v letu 2023 uporabili 106.919 milijonov kubičnih metrov vode. Največ oz. 106.787 kubičnih metrov vode je bilo uporabljene na področju dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (od tega 99,3 odstotka za pogon turbin v hidroelektarnah), 130,8 milijona kubičnih metrov v predelovalnih dejavnostih, 1,2 milijona kubičnih metrov v rudarstvu, 0,1 kubičnega metra pa v dejavnost oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja.
Za namakanje pa je bilo v letu 2023 uporabljenih 4,7 kubičnih metrov vode. Od tega se je največ, skoraj 48 odstotkov vode uporabilo za namakanje njiv in vrtov, 25 odstotkov za namakanje sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic, 11 odstotkov za zasneževanje smučišč, 10 odstotkov za namakanje rastlinjakov in travnikov, šest odstotkov za namakanje drugih športnih površin, manj kot odstotek vode pa se je uporabilo za namakanje vinogradov, trsnic in matičnjakov.
Največ, 3,6 milijona kubičnih metrov vode, ki je bila uporabljena za namakanje, je bilo pridobljene iz akumulacij, jezer in vodovodov, 0,6 milijona kubičnih metrov uporabljene vode iz površinskih vodnih virov, 0,5 milijona kubičnih metrov pa iz podzemnih virov.
Voda je pomembna tudi za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, ki pa se zaradi različnih hidroloških razmer med leti spreminja. Po podatkih statistikov so hidroelektrarne v obdobju 2019-2023 k skupni proizvodnji električne energije v državi največji delež oz. 34,8 odstotka prispevale leta 2023, najmanjšega pa leta 2022 (26,1 odstotka). (konec)las/mrn STA086 2025-03-18/12:17