Ugotovitve po analizi
Ob Loškem gradu so tla onesnažena
Lansko jesen je bilo z ozimnimi žiti in oljno ogrščico posejanih skupno okoli 63.150 hektarjih njiv, kar je podobna površina kot jeseni 2023. Pri tem je bilo posejanih manj ozimnih žit in več oljne ogrščice, je pred dnevi sporočil državni statistični urad.***
Lansko jesen je bilo z ozimnimi žiti posejanih 59.800 hektarjev, kar je na medletni ravni za dva odstotka manjša površina. Pri tem je bilo s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) posejanih nekoliko več površin kot v predlanski jeseni, s krmnimi (ječmenom, ovsom in tritikalo) pa manj, je objavil statistični urad.
Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za en odstotek večja površina kot leto prej, kar je naneslo skoraj 32.000 hektarjev, s čimer so predstavljala 53 odstotkov vseh posejanih ozimnih žit.
Največ te površine je bilo v lanski jeseni posejane z ozimno pšenico, in sicer več kot 30.100 hektarjev oz. za en odstotek več v primerjavi z jesenjo 2023. Precej manj je bilo posejane ozimne pire. Površina je bila na medletni ravni manjša za 31 odstotkov in je merila skupno okoli 370 hektarjev. Ozimna rž je bila posejana na za 11 odstotkov večji površini, kar je skupno naneslo okoli 1350 hektarjev.
Ozimna krmna žita so bila posejana na za štiri odstotke manjši površini kot predhodno jesen, kar je skupno pomenilo okoli 28.000 hektarjev.
Čeprav se je površina, posejana z ozimnim ječmenom, zmanjšala za tri odstotke na okoli 22.100 hektarjev, je ta še vedno najbolj zastopano ozimno krmno žito pri nas, so navedli statistiki.
Za pet odstotkov manj je bilo tudi tritikale, njeni setvi je bilo namenjenih okoli 5450 hektarjev. Med krmnimi žiti so slovenski kmetje posejali najmanj ovsa, pri čemer se je površina v primerjavi s predhodno jesenjo zmanjšala za desetino na okoli 420 hektarjev.
Ozimna oljna ogrščica je bila medtem posejana na okoli 3350 hektarjih njiv, kar je na medletni ravni 12-odstotno povečanje. (konec)kad/jb STA025 2025-02-02/08:07
Lansko jesen je bilo z ozimnimi žiti posejanih 59.800 hektarjev, kar je na medletni ravni za dva odstotka manjša površina. Pri tem je bilo s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) posejanih nekoliko več površin kot v predlanski jeseni, s krmnimi (ječmenom, ovsom in tritikalo) pa manj, je objavil statistični urad.
Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za en odstotek večja površina kot leto prej, kar je naneslo skoraj 32.000 hektarjev, s čimer so predstavljala 53 odstotkov vseh posejanih ozimnih žit.
Največ te površine je bilo v lanski jeseni posejane z ozimno pšenico, in sicer več kot 30.100 hektarjev oz. za en odstotek več v primerjavi z jesenjo 2023. Precej manj je bilo posejane ozimne pire. Površina je bila na medletni ravni manjša za 31 odstotkov in je merila skupno okoli 370 hektarjev. Ozimna rž je bila posejana na za 11 odstotkov večji površini, kar je skupno naneslo okoli 1350 hektarjev.
Ozimna krmna žita so bila posejana na za štiri odstotke manjši površini kot predhodno jesen, kar je skupno pomenilo okoli 28.000 hektarjev.
Čeprav se je površina, posejana z ozimnim ječmenom, zmanjšala za tri odstotke na okoli 22.100 hektarjev, je ta še vedno najbolj zastopano ozimno krmno žito pri nas, so navedli statistiki.
Za pet odstotkov manj je bilo tudi tritikale, njeni setvi je bilo namenjenih okoli 5450 hektarjev. Med krmnimi žiti so slovenski kmetje posejali najmanj ovsa, pri čemer se je površina v primerjavi s predhodno jesenjo zmanjšala za desetino na okoli 420 hektarjev.
Ozimna oljna ogrščica je bila medtem posejana na okoli 3350 hektarjih njiv, kar je na medletni ravni 12-odstotno povečanje. (konec)kad/jb STA025 2025-02-02/08:07