Dvojno slovensko slavje
Prevcu v Planici zmaga in mali kristalni globus, Lanišek drugi
Za boljše pokojninske rešitve bi morali po mnenju strokovnjakov razmišljati širše (intervju)
pogovarjala se je Polona Šega Ljubljana
29.03.2025, 10:40
Strokovnjaki vidijo predlog pokojninske novele, ki je še neuraden, različno. Jaka Cepec z ekonomske fakultete in Valentina Franca s fakultete za upravo menita, da bi morali pri predlogu razmišljati širše, da bi bile rešitve boljše. Cepec denimo pogreša družbeni dogovor o tem, kaj je vzdržen pokojninski sistem in kaj dostojna pokojnina.***
\"Priprava pokojninske reforme je vedno zelo resna stvar, saj gre pri njej za družbeni ali medgeneracijski dogovor o tem, kako se delijo javna sredstva,\" je za STA dejal Jaka Cepec z ljubljanske ekonomske fakultete. \"Z vidika polnjenja pokojninske blagajne imamo izrazito ugodne makroekonomske razmere, a mora državni proračun kljub temu letno prispevati v pokojninsko blagajno skoraj milijardo evrov,\" je opomnil.
Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je pripravila pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu in je še vedno neuraden, se mu zdi \"mini reformica, ne pa velika strukturna reforma, ki bi na dolgi rok prinesla resne spremembe\". Zdi se mu pomembno, da bi odgovorila na to, kakšen delež bruto domačega proizvoda (BDP) smo pripravljeni nameniti za pokojnine poleg sredstev, ki jih v sistem prispevajo delovno aktivni.
\"Predlagana novela nekatere stvari res spreminja, ni pa to velika konceptualna sprememba,\" je poudaril. Ob tem se zaveda, da nobena vlada v resnici ne bi mogla približno eno leto pred volitvami sprejemati reforme, ki bi imela negativne posledice na višino pokojnin. \"Tako niti aktualni ne preostane nič drugega, kot da pripravi kozmetične popravke z bonbončki, kar predlog za uvedbo božičnice je,\" je razočaran.
Prav tako se ob pripravi reforme po njegovem opozorilu niso spraševali, ali veljavni sistem, v katerem se pokojnine izplačujejo s sredstvi iz prispevkov aktivnega prebivalstva, lahko vzdrži na dolgi rok ali pa bi morali začeti bolj razmišljati o naložbenih sistemih. Pogreša informiranje prebivalstva o tem, \"da bodo morali za starost pač varčevati, da je to na dolgi rok nujno\".
Valentini Franci z ljubljanske fakultete za upravo se prav tako zdi premalo, da se \"nekatere številke le administrativno višajo\". Po njenem opozorilu bi bilo treba pogledati širše posledice, ki jih bodo prinesle spremembe.
Vire za pokojninsko blagajno bi lahko poiskali drugje
Franca razume željo zakonodajalca in vlade, da bi se pokojninska blagajna glede na demografske trende hitreje polnila. Vendar pa pri iskanju virov po njenem mnenju še niso izkoristili vseh možnosti. Več pozornosti bi lahko namenili odkrivanju dela na črno, je izpostavila za STA.
Ugotavlja, da precej mladih dela prek različnih spletnih platform tako, da dobijo plačilo na različne načine in \"mimo vseh davkov in prispevkov\". \"Po podatkih študentskih servisov delež mladih, ki opravlja študentsko delo, upada. To je mogoče pripisati tudi opravljanju del, ki se izvajajo prek platform,\" je opomnila.
\"Seveda pa ugotavljanje takšnega davčnega izogibanja ni lahko in je veliko lažje dvigniti upokojitveno starost in podaljševati obdobje za izračun pokojnine,\" je kritična Franca, ki na fakulteti za upravo predava vsebine s področja dela in socialne varnosti.
Cepec za višanje starostnega pogoja glede na pričakovano življenjsko dobo, Franca bi hkrati poskrbela za delovne pogoje
Ob tem, da naj bi se pogoj starosti po prehodnem obdobju zvišal na 62 oz. na 67 let, je Cepec spomnil, da so vsi ekonomisti, ki se ukvarjajo z vprašanjem upokojitvene starosti, državi predlagali, da je treba starostni pogoj vezati na pričakovano življenjsko dobo. \"To je pač nek fiksen odstotek od pričakovane življenjske dobe, kar se zdi dovolj racionalno in pošteno,\" je dejal.
Medtem Franca meni, da je treba pri višanju upokojitvene starosti poskrbeti za dobre pogoje dela. \"Samo višanje upokojitvene starosti, kar je na papirju sila preprosto narediti, ne bo prineslo rezultatov, če temu sočasno v praksi ne bodo sledili ukrepi za boljše delovne pogoje, zlasti v tistih panogah in poklicih, ki zahtevajo večje ergonomske prilagoditve,\" je poudarila. Ravno tako se ji zdi pomembno vlaganje v duševno zdravje delavcev, da bodo sposobni opravljati delo dlje.
\"Če ti ukrepi ne bodo sprejeti in se ne bodo začeli izvajati sočasno, bo višanje upokojitvene starosti vodilo v slabšanje zdravstvenega stanja in posledično bolniške odsotnosti, kar na koncu pomeni večji strošek za državno blagajno,\" je posvarila.
Daljše obračunsko obdobje najverjetneje manj ugodna rešitev
Usklajevanje pokojnin, pri katerem naj bi po končanih prehodnih obdobjih rast plač od leta 2040 upoštevali le v 20 odstotkih, rast inflacije pa v 80 odstotkih, je Cepec komentiral z ugotovitvijo, da se bodo na tak način pokojnine zviševale počasneje kot plače. Vendar v tej konkretni rešitvi ne vidi odgovora na temeljni vprašanji, kaj je dostojna pokojnina in kolikšen odstotek BDP smo pripravljeni namenjati za pokojnine. \"Če bi bila ta odgovora jasna, takšnega predloga o usklajevanju ne bi potrebovali. Rast pokojnin bi namreč vezali na sprejeta odgovora.
V povezavi z obdobjem za izračun pokojninske osnove, ki naj bi se podaljšalo z veljavnih 24 katerih koli najbolj ugodnih let na 35 let oziroma na 40 let z izvzemom petih najmanj ugodnih let, ugotavlja, da je to v povprečju verjetno nekoliko manj ugodna ureditev kot do zdaj. Večina ljudi ima namreč na začetku poklicne poti nižje dohodke, ki se z leti povečujejo. Zaradi tega se pokojninska osnova nekoliko zniža.
Tudi po besedah France bo podaljševanje obračunskega obdobja v večini primerov prineslo slabše izhodišče posamezniku za izračun pokojnine. Takšni rešitvi zato ni naklonjena.
Cepec je spomnil še, da je bil na mizi pogajalcev tudi predlog za dvig prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje za delodajalce. Vendar pa dvig prispevkov za delodajalce na srednji ali dolgi rok po njegovem pojasnilu zagotovo pomeni nižje plače. \"Bruto bruto obremenitev tako ali drugače pade na delavca,\" je zatrdil. Glede na to je zadovoljen, da se prispevna stopnja za delodajalce po neuradnih podatkih ni zvišala. (konec)pse/uk STA070 2025-03-29/10:39
\"Priprava pokojninske reforme je vedno zelo resna stvar, saj gre pri njej za družbeni ali medgeneracijski dogovor o tem, kako se delijo javna sredstva,\" je za STA dejal Jaka Cepec z ljubljanske ekonomske fakultete. \"Z vidika polnjenja pokojninske blagajne imamo izrazito ugodne makroekonomske razmere, a mora državni proračun kljub temu letno prispevati v pokojninsko blagajno skoraj milijardo evrov,\" je opomnil.
Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je pripravila pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu in je še vedno neuraden, se mu zdi \"mini reformica, ne pa velika strukturna reforma, ki bi na dolgi rok prinesla resne spremembe\". Zdi se mu pomembno, da bi odgovorila na to, kakšen delež bruto domačega proizvoda (BDP) smo pripravljeni nameniti za pokojnine poleg sredstev, ki jih v sistem prispevajo delovno aktivni.
\"Predlagana novela nekatere stvari res spreminja, ni pa to velika konceptualna sprememba,\" je poudaril. Ob tem se zaveda, da nobena vlada v resnici ne bi mogla približno eno leto pred volitvami sprejemati reforme, ki bi imela negativne posledice na višino pokojnin. \"Tako niti aktualni ne preostane nič drugega, kot da pripravi kozmetične popravke z bonbončki, kar predlog za uvedbo božičnice je,\" je razočaran.
Prav tako se ob pripravi reforme po njegovem opozorilu niso spraševali, ali veljavni sistem, v katerem se pokojnine izplačujejo s sredstvi iz prispevkov aktivnega prebivalstva, lahko vzdrži na dolgi rok ali pa bi morali začeti bolj razmišljati o naložbenih sistemih. Pogreša informiranje prebivalstva o tem, \"da bodo morali za starost pač varčevati, da je to na dolgi rok nujno\".
Valentini Franci z ljubljanske fakultete za upravo se prav tako zdi premalo, da se \"nekatere številke le administrativno višajo\". Po njenem opozorilu bi bilo treba pogledati širše posledice, ki jih bodo prinesle spremembe.
Vire za pokojninsko blagajno bi lahko poiskali drugje
Franca razume željo zakonodajalca in vlade, da bi se pokojninska blagajna glede na demografske trende hitreje polnila. Vendar pa pri iskanju virov po njenem mnenju še niso izkoristili vseh možnosti. Več pozornosti bi lahko namenili odkrivanju dela na črno, je izpostavila za STA.
Ugotavlja, da precej mladih dela prek različnih spletnih platform tako, da dobijo plačilo na različne načine in \"mimo vseh davkov in prispevkov\". \"Po podatkih študentskih servisov delež mladih, ki opravlja študentsko delo, upada. To je mogoče pripisati tudi opravljanju del, ki se izvajajo prek platform,\" je opomnila.
\"Seveda pa ugotavljanje takšnega davčnega izogibanja ni lahko in je veliko lažje dvigniti upokojitveno starost in podaljševati obdobje za izračun pokojnine,\" je kritična Franca, ki na fakulteti za upravo predava vsebine s področja dela in socialne varnosti.
Cepec za višanje starostnega pogoja glede na pričakovano življenjsko dobo, Franca bi hkrati poskrbela za delovne pogoje
Ob tem, da naj bi se pogoj starosti po prehodnem obdobju zvišal na 62 oz. na 67 let, je Cepec spomnil, da so vsi ekonomisti, ki se ukvarjajo z vprašanjem upokojitvene starosti, državi predlagali, da je treba starostni pogoj vezati na pričakovano življenjsko dobo. \"To je pač nek fiksen odstotek od pričakovane življenjske dobe, kar se zdi dovolj racionalno in pošteno,\" je dejal.
Medtem Franca meni, da je treba pri višanju upokojitvene starosti poskrbeti za dobre pogoje dela. \"Samo višanje upokojitvene starosti, kar je na papirju sila preprosto narediti, ne bo prineslo rezultatov, če temu sočasno v praksi ne bodo sledili ukrepi za boljše delovne pogoje, zlasti v tistih panogah in poklicih, ki zahtevajo večje ergonomske prilagoditve,\" je poudarila. Ravno tako se ji zdi pomembno vlaganje v duševno zdravje delavcev, da bodo sposobni opravljati delo dlje.
\"Če ti ukrepi ne bodo sprejeti in se ne bodo začeli izvajati sočasno, bo višanje upokojitvene starosti vodilo v slabšanje zdravstvenega stanja in posledično bolniške odsotnosti, kar na koncu pomeni večji strošek za državno blagajno,\" je posvarila.
Daljše obračunsko obdobje najverjetneje manj ugodna rešitev
Usklajevanje pokojnin, pri katerem naj bi po končanih prehodnih obdobjih rast plač od leta 2040 upoštevali le v 20 odstotkih, rast inflacije pa v 80 odstotkih, je Cepec komentiral z ugotovitvijo, da se bodo na tak način pokojnine zviševale počasneje kot plače. Vendar v tej konkretni rešitvi ne vidi odgovora na temeljni vprašanji, kaj je dostojna pokojnina in kolikšen odstotek BDP smo pripravljeni namenjati za pokojnine. \"Če bi bila ta odgovora jasna, takšnega predloga o usklajevanju ne bi potrebovali. Rast pokojnin bi namreč vezali na sprejeta odgovora.
V povezavi z obdobjem za izračun pokojninske osnove, ki naj bi se podaljšalo z veljavnih 24 katerih koli najbolj ugodnih let na 35 let oziroma na 40 let z izvzemom petih najmanj ugodnih let, ugotavlja, da je to v povprečju verjetno nekoliko manj ugodna ureditev kot do zdaj. Večina ljudi ima namreč na začetku poklicne poti nižje dohodke, ki se z leti povečujejo. Zaradi tega se pokojninska osnova nekoliko zniža.
Tudi po besedah France bo podaljševanje obračunskega obdobja v večini primerov prineslo slabše izhodišče posamezniku za izračun pokojnine. Takšni rešitvi zato ni naklonjena.
Cepec je spomnil še, da je bil na mizi pogajalcev tudi predlog za dvig prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje za delodajalce. Vendar pa dvig prispevkov za delodajalce na srednji ali dolgi rok po njegovem pojasnilu zagotovo pomeni nižje plače. \"Bruto bruto obremenitev tako ali drugače pade na delavca,\" je zatrdil. Glede na to je zadovoljen, da se prispevna stopnja za delodajalce po neuradnih podatkih ni zvišala. (konec)pse/uk STA070 2025-03-29/10:39