PROMO
Ko znanje postane praksa
Za sklep FDF so v sredo v Cankarjevem domu prikazali Fiume o morte! režiserja Igorja Bezinovića. Film, ki je nastajal deset let, sega od arhivskih posnetkov do insceniranih delov. Režiser je film, ki so ga podpisale Hrvaška, Italija in Slovenija, posnel, ker je želel vedeti več o okupaciji, ki jo je leta 1919 izvedel pesnik Gabriele D\'Annunzio.***
O tem samovoljnem eksperimentu italijanskega umetnika, ki se je posluževal zgodnjih prijemov fašizma, je hrvaški režiser slišal, a v šoli in družini ni izvedel ničesar, je povedal ob projekciji.
Ker je okupacija v zgodovinskih virih in knjigah v Italiji prikazana izključno s perspektive D\'Annunzia, jo je želel pokazati s perspektive prebivalca Reke, industrijskega kraja, ki v sebi skriva zanimivo zgodovino. Od tega, da je bilo to etnično razgibano ozemlje samo v zadnjem stoletju del več različnih političnih formacij, do tega, da si industrijske predele mesta, ki je bilo uspešno zlasti v času nekdanje Jugoslavije, danes lastijo različni narodi, med drugim Nemci in Danci.
Igrano-dokumentarni film je pripravljal deset oziroma bolj intenzivno zadnjih pet let. Gledalca v film uvedejo prizori s starimi razglednicami o mostovih, ki so jih porušili po ukazu D\'Annunzia. Od tam naprej pa izve številne podrobnosti o mestu ne le iz časa okupacije, ampak tudi pred in po tem. Med uporabljenimi arhivskimi posnetki in fotografijami, ki jih je našel predvsem v Italiji, je v film vpleten tudi posnetek, na katerem spregovori D\'Annunzio, ki je slovel tudi po ekscesnem načinu življenja.
S sedmimi igralci, ki so upodobili D\'Annunzia, film s pomočjo pripovedovanja in insceniranih prizorov prikaže način razmišljanja tega umetnika, ki je Reko razglasil za Italijansko upravo za Kvarner ter s svojim delovanjem, ki ni bilo naklonjeno neitalijanskim meščanom, sprožil gospodarsko propadanje mesta: Italija je z Reko prekinila trgovanje, mesto so zapustile številne družine. Po sprejetju Rapalske pogodbe je konec leta 1920 napovedal vojno Italiji, ki je Reko nato napadla. Sledil je petdnevni \"krvavi božič\" z nekaj smrtnimi žrtvami. Kmalu zatem je D\'Annunzio mesto dokončno zapustil.
Film, pri katerem so sodelovali Marina Gumzi kot koproducentka, Ana Jurčič kot snemalka zvoka, Julij Zornik kot oblikovalec zvoka in Gregor Božič kot direktor fotografije, je na letošnjem filmskem festivalu v Rotterdamu prejel nagrado za najboljši film. Na Hrvaškem si ga je doslej ogledalo okrog 14.000 gledalcev, kar je po režiserjevih besedah visoka številka za dokumentarni film. Precej manj gledalcev ga je videlo v Italiji, kjer je sicer dobil priznanje sindikata filmskih kritikov. (konec)kb/av STA049 2025-03-20/09:15
O tem samovoljnem eksperimentu italijanskega umetnika, ki se je posluževal zgodnjih prijemov fašizma, je hrvaški režiser slišal, a v šoli in družini ni izvedel ničesar, je povedal ob projekciji.
Ker je okupacija v zgodovinskih virih in knjigah v Italiji prikazana izključno s perspektive D\'Annunzia, jo je želel pokazati s perspektive prebivalca Reke, industrijskega kraja, ki v sebi skriva zanimivo zgodovino. Od tega, da je bilo to etnično razgibano ozemlje samo v zadnjem stoletju del več različnih političnih formacij, do tega, da si industrijske predele mesta, ki je bilo uspešno zlasti v času nekdanje Jugoslavije, danes lastijo različni narodi, med drugim Nemci in Danci.
Igrano-dokumentarni film je pripravljal deset oziroma bolj intenzivno zadnjih pet let. Gledalca v film uvedejo prizori s starimi razglednicami o mostovih, ki so jih porušili po ukazu D\'Annunzia. Od tam naprej pa izve številne podrobnosti o mestu ne le iz časa okupacije, ampak tudi pred in po tem. Med uporabljenimi arhivskimi posnetki in fotografijami, ki jih je našel predvsem v Italiji, je v film vpleten tudi posnetek, na katerem spregovori D\'Annunzio, ki je slovel tudi po ekscesnem načinu življenja.
S sedmimi igralci, ki so upodobili D\'Annunzia, film s pomočjo pripovedovanja in insceniranih prizorov prikaže način razmišljanja tega umetnika, ki je Reko razglasil za Italijansko upravo za Kvarner ter s svojim delovanjem, ki ni bilo naklonjeno neitalijanskim meščanom, sprožil gospodarsko propadanje mesta: Italija je z Reko prekinila trgovanje, mesto so zapustile številne družine. Po sprejetju Rapalske pogodbe je konec leta 1920 napovedal vojno Italiji, ki je Reko nato napadla. Sledil je petdnevni \"krvavi božič\" z nekaj smrtnimi žrtvami. Kmalu zatem je D\'Annunzio mesto dokončno zapustil.
Film, pri katerem so sodelovali Marina Gumzi kot koproducentka, Ana Jurčič kot snemalka zvoka, Julij Zornik kot oblikovalec zvoka in Gregor Božič kot direktor fotografije, je na letošnjem filmskem festivalu v Rotterdamu prejel nagrado za najboljši film. Na Hrvaškem si ga je doslej ogledalo okrog 14.000 gledalcev, kar je po režiserjevih besedah visoka številka za dokumentarni film. Precej manj gledalcev ga je videlo v Italiji, kjer je sicer dobil priznanje sindikata filmskih kritikov. (konec)kb/av STA049 2025-03-20/09:15