Predstavitev
Nova knjiga 50 zrn sreče Vlaste Nussdorfer
Zaznamujemo svetovni dan bivalnega okolja (dopolnjeno) -> z informacijami ministrstva od 4. do 7. odstavka Ljubljana
07.10.2024, 14:16
Danes zaznamujemo svetovni dan bivalnega okolja, ki je namenjen razmisleku o stanju v mestih in uresničevanju pravice do ustreznega bivališča. Letos bo potekal pod sloganom Vključevanje mladih za ustvarjanje boljše urbane prihodnosti, s katerim želijo pri ZN dati poudarek vlogi mlajših generacij pri urbanem načrtovanju v sedanjosti.***
Svetovni dan bivalnega okolja, ki ga tradicionalno obeležujemo vsak prvi ponedeljek v oktobru, so Združeni narodi (ZN) razglasili leta 1985, s čimer so želeli poudariti temeljno pravico vsakogar do ustreznega bivališča.
\"Svet se hitro urbanizira in veliko mestnih prebivalcev je danes mladih, zlasti v nekaterih državah Afrike in Azije. Letošnji svetovni dan bo osredotočen na to, kako lahko vključimo novo generacijo v načrtovanje njihove urbane sedanjosti in prihodnosti s pomočjo participativnih procesov in možnosti lokalnega vodenja,\" so poudarili pri ZN.
Da se z rastjo svetovnega prebivalstva in naraščajočo urbanizacijo mesta po svetu soočajo s številnimi izzivi, ki jih še dodatno zaostrujejo podnebne spremembe, so ob današnjem svetovnem dnevu opozorili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Po njihovih navedbah več kot polovica svetovnega prebivalstva že živi v urbanih območjih, napovedi pa kažejo, da bosta tu do leta 2050 živeli dve tretjini svetovnega prebivalstva.
\"V mnogih mestih so opazne velike socialne razlike, v skrajni obliki s prisotnostjo neformalnih naselij oz. slumov, kjer ljudje živijo v zelo slabih pogojih brez osnovnih storitev, kot so dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Mesta so tudi odgovorna za več kot 70 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov,\" so poudarili.
Po stopnji urbanizacije je Slovenija med najmanj urbaniziranimi državami. Ta je po podatkih ministrstva približno 50-odstotna, medtem ko je povprečna stopnja urbanizacije v EU 72,5-odstotna. Zaradi naravnih danosti in zgodovinskih, kulturnih ter gospodarskih dejavnikov ima Slovenija tudi specifičen poselitveni vzorec. Poselitev je neenakomerna, obstaja velika razpršenost in več kot 6000 manjših naselij.
Po oceni ministrstva je današnji dan tudi priložnost za razmislek o prihodnosti naših mest. \"V Sloveniji in po svetu je trajnostni urbani razvoj nujen za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb. Čeprav so slovenska mesta v svetovnem merilu srednje velika in majhna, je tudi zanje značilna kompleksnost načrtovanja in upravljanja. Ključne rešitve med drugim vključujejo uvajanje zelene infrastrukture, krožnega gospodarstva, racionalne organizacije dejavnosti in storitev, stanovanjske dostopnosti, celovite prenove naselij, spodbujanje trajnostnega prometa in energetske učinkovitosti ter prilagajanje na vse bolj nepredvidljive podnebne razmere,\" so našteli.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2021, ki jih je minuli teden objavil Statistični urad RS, je bilo med državami EU največ stanovanj na 1000 prebivalcev v Bolgariji (653), Grčiji (629) in na Hrvaškem (618). Najmanj jih je bilo na Slovaškem (400), v Luksemburgu (409) ter v Sloveniji in na Irskem (v obeh 410).
Med državami z največjimi deleži naseljenih stanovanj so bile Nizozemska (96 odstotkov), Nemčija (92 odstotkov) in Finska (88 odstotkov). V Sloveniji je bilo takih stanovanj 81 odstotkov. Najmanjše deleže naseljenih stanovanj so statistiki zabeležili na Hrvaškem (60 odstotkov), v Bolgariji (61 odstotkov) in Grčiji (65 odstotkov).
Med članicami EU z največjimi deleži stanovanj, zgrajenih pred letom 1960, so bile Belgija (46 odstotkov), Danska (43 odstotkov) in Švedska (41 odstotkov). Najmanjše deleže stanovanj v starejših stavbah so medtem imeli na Cipru (pet odstotkov), Malti (deset odstotkov) in v Grčiji (16 odstotkov). V Sloveniji je bil delež takšnih stavb 29-odstoten.
Največji delež stanovanj, zgrajenih po letu 2000, pa so imeli na drugi strani na Malti (64 odstotkov), Cipru (45 odstotkov) in Irskem (43 odstotkov). V Sloveniji je bilo novejšega stanovanjskega fonda 13 odstotkov. Manjši delež so imele le Latvija, Italija in Nemčija. Ker so v podatke vključena tudi počitniška stanovanja, lahko po navedbah statistikov predvidevamo, da je v nekaterih državah med novogradnjami tudi veliko takšnih stanovanj.
Na današnji svetovni dan bivalnega okolja se začenja tudi mesec prostora, ki je priložnost za opozarjanje na aktualne teme in težave, povezane s prostorskim in urbanim razvojem Slovenije, za poudarjanje pomena in vloge prostora v njegovem najširšem pomenu ter za ozaveščanje in izobraževanje otrok in mladih ter njihovih učiteljev in vzgojiteljev o pomenu prostora kot skupne vrednote. (konec)las/mlu/zc STA118 2024-10-07/14:15
Svetovni dan bivalnega okolja, ki ga tradicionalno obeležujemo vsak prvi ponedeljek v oktobru, so Združeni narodi (ZN) razglasili leta 1985, s čimer so želeli poudariti temeljno pravico vsakogar do ustreznega bivališča.
\"Svet se hitro urbanizira in veliko mestnih prebivalcev je danes mladih, zlasti v nekaterih državah Afrike in Azije. Letošnji svetovni dan bo osredotočen na to, kako lahko vključimo novo generacijo v načrtovanje njihove urbane sedanjosti in prihodnosti s pomočjo participativnih procesov in možnosti lokalnega vodenja,\" so poudarili pri ZN.
Da se z rastjo svetovnega prebivalstva in naraščajočo urbanizacijo mesta po svetu soočajo s številnimi izzivi, ki jih še dodatno zaostrujejo podnebne spremembe, so ob današnjem svetovnem dnevu opozorili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Po njihovih navedbah več kot polovica svetovnega prebivalstva že živi v urbanih območjih, napovedi pa kažejo, da bosta tu do leta 2050 živeli dve tretjini svetovnega prebivalstva.
\"V mnogih mestih so opazne velike socialne razlike, v skrajni obliki s prisotnostjo neformalnih naselij oz. slumov, kjer ljudje živijo v zelo slabih pogojih brez osnovnih storitev, kot so dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Mesta so tudi odgovorna za več kot 70 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov,\" so poudarili.
Po stopnji urbanizacije je Slovenija med najmanj urbaniziranimi državami. Ta je po podatkih ministrstva približno 50-odstotna, medtem ko je povprečna stopnja urbanizacije v EU 72,5-odstotna. Zaradi naravnih danosti in zgodovinskih, kulturnih ter gospodarskih dejavnikov ima Slovenija tudi specifičen poselitveni vzorec. Poselitev je neenakomerna, obstaja velika razpršenost in več kot 6000 manjših naselij.
Po oceni ministrstva je današnji dan tudi priložnost za razmislek o prihodnosti naših mest. \"V Sloveniji in po svetu je trajnostni urbani razvoj nujen za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb. Čeprav so slovenska mesta v svetovnem merilu srednje velika in majhna, je tudi zanje značilna kompleksnost načrtovanja in upravljanja. Ključne rešitve med drugim vključujejo uvajanje zelene infrastrukture, krožnega gospodarstva, racionalne organizacije dejavnosti in storitev, stanovanjske dostopnosti, celovite prenove naselij, spodbujanje trajnostnega prometa in energetske učinkovitosti ter prilagajanje na vse bolj nepredvidljive podnebne razmere,\" so našteli.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2021, ki jih je minuli teden objavil Statistični urad RS, je bilo med državami EU največ stanovanj na 1000 prebivalcev v Bolgariji (653), Grčiji (629) in na Hrvaškem (618). Najmanj jih je bilo na Slovaškem (400), v Luksemburgu (409) ter v Sloveniji in na Irskem (v obeh 410).
Med državami z največjimi deleži naseljenih stanovanj so bile Nizozemska (96 odstotkov), Nemčija (92 odstotkov) in Finska (88 odstotkov). V Sloveniji je bilo takih stanovanj 81 odstotkov. Najmanjše deleže naseljenih stanovanj so statistiki zabeležili na Hrvaškem (60 odstotkov), v Bolgariji (61 odstotkov) in Grčiji (65 odstotkov).
Med članicami EU z največjimi deleži stanovanj, zgrajenih pred letom 1960, so bile Belgija (46 odstotkov), Danska (43 odstotkov) in Švedska (41 odstotkov). Najmanjše deleže stanovanj v starejših stavbah so medtem imeli na Cipru (pet odstotkov), Malti (deset odstotkov) in v Grčiji (16 odstotkov). V Sloveniji je bil delež takšnih stavb 29-odstoten.
Največji delež stanovanj, zgrajenih po letu 2000, pa so imeli na drugi strani na Malti (64 odstotkov), Cipru (45 odstotkov) in Irskem (43 odstotkov). V Sloveniji je bilo novejšega stanovanjskega fonda 13 odstotkov. Manjši delež so imele le Latvija, Italija in Nemčija. Ker so v podatke vključena tudi počitniška stanovanja, lahko po navedbah statistikov predvidevamo, da je v nekaterih državah med novogradnjami tudi veliko takšnih stanovanj.
Na današnji svetovni dan bivalnega okolja se začenja tudi mesec prostora, ki je priložnost za opozarjanje na aktualne teme in težave, povezane s prostorskim in urbanim razvojem Slovenije, za poudarjanje pomena in vloge prostora v njegovem najširšem pomenu ter za ozaveščanje in izobraževanje otrok in mladih ter njihovih učiteljev in vzgojiteljev o pomenu prostora kot skupne vrednote. (konec)las/mlu/zc STA118 2024-10-07/14:15