Predstavitev
Gorenjski glas je regionalni časopis, ki neprekinjeno izhaja od leta 1947, v tem času je pridobil zveste bralce in oglaševalce. Gorenjski glas je najbolj bran časopis na Gorenjskem, izhaja kot poltednik, ob torkih in petkih.
Raziskave branosti kažejo, da časopis bere vsak tretji prebivalec Gorenjske, približno polovični doseg tiskane izdaje že dosega spletni časopis, ki ga berejo tudi drugod po Sloveniji in po svetu.
Gorenjski glas je v zadnjih dvajsetih letih postavil mrežo lokalnega tiska, ki jo sestavlja več kot dvajset občinskih in krajevnih časopisov in revij, zato slogan »Lokalna novica je kraljica«.
Prva je bila Kranjčanka, sledile so Jeseniške novice, saj je po propadu časopisa Železar nastala potreba po novem časopisu. Nato so dokaj hitro sledili drugi lokalni časopisi in revije, večinoma izhajajo v sodelovanju z občinami, ki so večinoma izdajanje svojih glasil zaupale Gorenjskemu glasu.
Z odločitvijo za mrežo lokalnega tiska je Gorenjski glas leta 2004 dobil novo, sodobno podobo, ki vključuje tudi časopisne priloge. Avtor celovite grafične podobe Gorenjskega glasa je priznani slovenski oblikovalec Jernej Stritar, ki je leto kasneje z njo z odliko diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Celovita grafična podoba v mnogih elementih poudarja gorenjsko identiteto, ki se izraža tudi v vsebini novinarskih prispevkov. Gorenjski glas utrjuje gorenjsko identiteto in tako prispeva k pisanosti slovenske kulturne krajine.
Pokrajinski časopis Gorenjski glas je edini povezovalec Gorenjske, drugih ni, saj v Sloveniji niso bile ustanovljene pokrajine.
Z edinstveno mrežo lokalnega tiska pa soustvarja lokalne skupnosti, saj lokalne časopise in revije prejemajo vsa gospodinjstva na posameznih območjih.
Časopis Gorenjski glas je po letu 2000 svojo odslikavo dobil tudi na internetu. Spletni časopis je bil prvič prenovljen leta 2013, prilagojen je bila raznovrstnim in razširjenim vsebinam, ki jih je prinesla mreža lokalnih revij in časopisov.
Zaradi hitrega razvoja digitalnega sveta je bil spletni časopis temeljito prenovljen leta 2024.
Tiskano izdajo Gorenjskega glasa berejo predvsem na Gorenjskem, med bralci spletnega časopisa je le vsak tretji z Gorenjske, preostali so iz drugih slovenskih krajev in iz tujine.
V arhivu spletnega časopisa najdete vse dosedanje številke časopisa, s tem omogočamo brezplačen dostop do skupne kulturne dediščine. »Digitar« je že mnogim pomagal pri pripravi kronike društva, podjetja, študijske naloge itd.
Gorenjski glas poroča tudi o slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem.
V zadnjih letih je kot vodilni partner izpeljal dva čezmejna projekta: Sosed/Nachbar je prispeval k boljšemu medsebojnemu poznavanju prebivalcev sosednjih regij, SmartTourist je postavil literarne turistične poti.
Čezmejna priloga Karavanke s sodelovanjem Mohorjeve družbe iz Celovca izhaja naprej, saj je zelo dobro sprejeta na obeh straneh meje.
Poteka tretji čezmejni projekt Lingua, ki je namenjen narečjem, vodilni partner je Mohorjeva družba iz Celovca.
Gorenjski glas je tudi turistična agencija, ki je namenjena bralcem časopisa, ki najraje odhajajo na enodnevne izlete po prelepi Sloveniji in čez mejo na Koroško. Gorenjski glas je tudi športno društvo, v katerem se družijo kolesarji, ki skupaj kolesarijo in odhajajo na kolesarske počitnice.
Gorenjski glas je edinstven tudi zaradi lastništva, saj je družba od leta 2013 v lasti sedanjih in nekdanjih sodelavcev, kar zagotavlja neodvisnost časopisa, bolje rečeno, lastniki se zavedamo, da smo odvisni le od svojih bralcev.
Gorenjski glas je tradicionalni časopis, ki je v več kot sedmih desetletjih rednega izhajanja pridobil prepoznavno ime, glavni cilj je ohraniti in pridobivati zveste bralce in oglaševalce ter časopisno dejavnost dopolnjevati s sodobnimi, elektronskimi mediji ter z dopolnilnimi dejavnostmi, kakor že delujeta turistična agencija in kolesarsko društvo.
Gorenjski glas ni samo osrednji gorenjski medij, temveč tudi pomemben povezovalec regije in utrjevalec gorenjske identitete. Poleg skrbi za kakovostno obveščenost uresničuje tudi svojo družbeno odgovornost, in sicer v obliki podpiranja kulturne, športne, dobrodelne in druge družbeno koristne dejavnosti na Gorenjskem. Podpira dejavnosti, ki so nepridobitnega značaja, in organizatorje, ki nimajo zadostnih sredstev za najavo svojih dejavnosti v medijih, in vsem humanitarnim organizacijam omogoča brezplačne objave.
Posebno pozornost posveča sodelovanju s kulturnimi institucijami na Gorenjskem, še posebno s Prešernovim gledališčem v Kranju, s katerim podeljujemo igralsko nagrado julija.
Naziv: Gorenjski glas, d. o. o, Kranj
Sedež: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj
Osnovna dejavnost podjetja: izdajanje časopisov in revij ter periodike
Direktorica: Ana Aleksič
Število zaposlenih: 30 redno zaposlenih in približno 40 zunanjih sodelavcev
Telefon: +386 4 201 42 00
Elektronska pošta: info@g-glas.si
Spletni naslov: www.gorenjskiglas.si
Transakcijski račun: SI56 0700 0000 0002 030
ID številka za DDV: SI95146911
Matična številka: 5132045000
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Kranju, št. reg. SRG 96/00543
Osnovni kapital: 134.881,00 EUR
Gorenjski glas najdete na Nazorjevi ulici 1 v Kranju, v drugem nadstropju poslovne hiše, kamor smo se z Bleiweisove ceste 4 preselili 22. oktobra 2018.
V poslovno hišo vstopite skozi glavni vhod, nato greste mimo recepcije do dvigala oziroma stopnišča. Naši prostori v drugem nadstropju imajo dva vhoda, če ste namenjeni v naročniško službo ali v uredništvo, stopite levo do vhoda z napisom »Uredništvo, mali oglasi, naročnine«, desno je drugi vhod z napisom »Uprava, komercialna, računovodstvo«.
Pred poslovno hišo je naš nabiralnik, kamor lahko pošto oddate tudi zunaj delovnega časa.
Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj
Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek neprekinjeno od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto
telefon: +386 4 201 42 00
e-pošta: info@g-glas.si
S tematskimi svežnji se časopis obrača na vse bolj strukturirano občinstvo, zahtevnejšim bralcem je namenjena petkova priloga GG+, ki jo večkrat letno dopolnjujejo Snovanja, ki so namenjena kulturno-umetniški dejavnosti. Stalni tematski sveženj je Razvedrilo, ki je namenjeno lahkotnejšim temam. Občasni časopisni svežnji so Zdravje & lepota, Kmetijstvo & gozdarstvo, Šolski glas, Svet v gibanju, Gledališča, Muzeji, Smučišča, Nepremičnine, Zelena Gorenjska in Vrt.
Lokalno/regionalne priloge, ki izhajajo s sodelovanjem občin, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva posameznih občin, priložene so Gorenjskemu glasu:
Lokalne priloge, ki izhajajo s sodelovanjem občin in krajevnih skupnosti, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva posameznih območij:
V skladu z določili ZMed-1 objavljamo podatke o lastnikih družbe Gorenjski glas, časopisno podjetje, d. o. o., Kranj, in državnem oglaševanju izdajatelja.
Lastniki so: Marjana Ahačič 1,14 %, Ana Aleksič 1,14 %, Petra Arhar 0,34 %, Božena Avsec 0,34 %, Maja Bertoncelj 0,57 %, Silvo Bogataj 1,14 %, Alenka Brun 0,57 %, Miroslav Cvjetičanin 0,57 %, Delo, medijska hiša, d. o. o., Likozarjeva ulica 1, Ljubljana, 10,00 %, Tina Dokl 0,57 %, Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj, 40,07 %, Grega Flajnik 0,34 %, Renata Frakelj Pivk 1,14 %, Manca Globočnik 0,35 %, Karmen Guštin 2,27 %, Dina Kavčič 2,27 %, Gorazd Kavčič 0,57 %, Igor Kavčič 1,48 %, Jožef Košnjek 0,57 %, Mihael Naglič 0,57 %, Jasna Paladin 1,14 %, Urša Peternel 0,57 %, Matevž Perdan 0,35 %, Zdravka Perdan 0,35 %, Suzana Podgoršek Kovačič 0,57 %, Bernarda Prevc 0,34 %, Mateja Rant 0,80 %, Vilma Stanovnik 0,57 %, Andreja Stanovšek 0,34 %, Klavdija Stroj 0,68 %, Marija Ana Šubic 0,57 %, Simon Šubic 0,57 %, Marija Volčjak 15,81 %, Špela Volčjak 1,14 %, Cvetko Zaplotnik 5,68 %, Danica Zavrl Žlebir 3,41 %, Mateja Žvižaj 1,14 %.
Državno oglaševanje je v letu 2023 znašalo 561.940,91 EUR, leta 2024 604.461,45 EUR in leta 2025 608.294,63 EUR, namenjeno je bilo izdajanju občinskih časopisov in revij, ki izhajajo kot samostojne publikacije Gorenjskega glasa.
Izdajatelj zagotavlja uredniško neodvisnost in transparentnost obveščanja.
Če pri posamezni objavi obstaja dejansko ali možno nasprotje interesov (lastniški, poslovni ali oglaševalski vpliv), je to razkrito na mestu objave programske vsebine.
Oglaševalske in sponzorirane vsebine so označene in ločene od uredniških vsebin.