"Father John"

Ko se je Aleš Paulin poročil z Marijo Ažman (Štrithovo), je za sina (iz njegovega prvega zakona) Janeza začela skrbeti njegova stara mama Marijana Fister (Španova iz Naklega 1788-1875). Janezova mačeha je bila le sedem let starejša od njega in ko je bil fant star deset let, se je že rodila polsestca, Manca (Ana 1859-1941). Leto zatem se je rodil Francl (Fran 1860-1916), potem Zefa (Josipina 1862-1941) in naposled Papi (tako so starega očeta klicali teti Marija in Ani, stric Eša ter moj oče; ime mu je bilo Alojzij 1865-1946), ko je bil Janez star 16 let. Drugi otroci so umrli v ranem otroštvu: Johana (*1867, še ne pol leta stara), Ignacij (1870-1874), Marija (1874-1978) ter še en otrok.

Janez je bival v sobi na podstrešju v Srednji vasi 16. V Ljubljani je uspešno zaključil gimnazijo in živel preskrbljeno in brezskbrno življenje. Pa vendar je kmalu po Papijevem rojstvu spakiral stvari in se preko Rotterdama odpravil v ZDA. Na Ellis Islandu v New Yorku so ga registrirali, ko je imel 18 let. Prišel je sicer nazaj v domovino, a se je ponovno vrnil v Ameriko leta 1870. Tega leta se je rodil Nacek. Janez je bil v ZDA priča spopadom z Indijanci, pa že na poti čez Atlantik je na ladji doživel kopico neokusnih nasilnih situacij. Želel se je gibati v bolj civiliziranih krogih in tudi zato se je odločil postati duhovnik. Ljubljanski nadškofijski arhiv hrani podatke, da je dovršil študij bogoslovja v semenišču v Milwaukeeju v zvezni državi Wisconsin, študij pa leta 1873 nadaljeval v Minnesoti, v mestu St. Paul. Sprva je pomagal slovenskemu misijonarju v Ameriki Jožefu Frančišku Buhu v Belle Prairie (MN). Buh je danes v postopku beatifikacije. Odtod je obiskoval misijonarske postojanke v Rich Prairie, Little Falls, Two Rivers in Long Prairie. Leta 1874 je postal župnik v Austinu (MN), 1875 v Northfieldu (MN), od tu pa je obiskoval še misijone Hagelwood, Farmington in Cannon Falls. Leta 1877 je prevzel župnijo Faribault (MN).

Spletna stran Divine Mercy Catholic School v Faribault razkriva, da je škof T. H. Grace leta 1869 katoliškim prebivalcem mesta, ki so izvirali iz nemških dežel, podelil dovoljenje za ustanovitev lastne župnije. V farni cerkvi so kmalu pričeli s šolskim poukom, od leta 1877 dalje pa je Janez (zapisan kot »father John Pavlin«) vse do svoje smrti leta 1896 pomagal graditi osnovno šolo sv. Lovrenca (po združitvi z župnijama francoskih in irskih priseljencev danes šola deluje v okviru župnije Božjega usmiljenja).

Janez se je po smrti očeta še enkrat vrnil iz ZDA v rodno Podbrezje. Manca je bila priča razgretim pogovorom med Janezom in Papijem – bojda sta se 'čez cele Podbrezje drla', ker je Janez zahteval svoj delež domačije, Papi pa ga je zanj opeharil. Tisto noč, januarja 1896, v kateri se je Janez ponesrečil pri padcu med hribolazenjem, sta Papi in njegova žena, Frančiska Majzelj, slišala premikanje težke skrinje na podstrehi Franckove hiše, čeprav tam ni bilo nikogar. Malo za tem je prišlo obvestilo o njegovi smrti. Papi je v tem svojem dejanju videl vzrok za poznejšo nacionalizacijo Franckovega premoženja.

V Slovenskem biografskem leksikonu je zapisano, da je bil Janez zgleden duhovnik, dober poznavalec angleškega in nemškega slovstva, izvrsten glasbenik, radodaren in dobrega srca. Svoje premoženje je po večini zapustil nabožnim in dobrodelnim ustanovam. V Faribaultu so mu pripravili imeniten pogreb ter mu postavili zelo lep spomenik. Leta 2007 mu je pa tudi moj oče dal vklesati njegovo ime na grobu njegove mame v Podbrezjah.