Preddvorski Machu Picchu

Sončnega septembrskega dne sredi tedna, ko so pogled v dolino še zakrivali dopoldanski oblaki, je bilo ob planinski koči na Sv. Jakobu nad Preddvorom zelo živahno. Gruča osnovnošolskih otrok je ob siceršnjih pohodnikih dala slutiti, da so prvi športni dnevi v novem šolskem letu že v teku. Sv. Jakob na 961 metrih nadmorske višine s cerkvico ob koči je sicer zelo priljubljena pohodniška točka, da oskrbnica koče Planinskega društva Preddvor dobro poskrbi za goste, pa priča tudi naslov naj planinske koče leta 2023.

Le redki pa vedo, da se pod površjem na vrhu hriba in pobočju tik pod njim skrivajo arheološke ostaline, o čemer pričajo rezultati izkopavanj arheologa Andreja Valiča v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj naj bi šlo za zgodovinsko naselbino iz obdobja pozne antike. Vprašanje, ki se je že dlje časa zastavljalo – ali gre za obsežnejšo poselitev tega območja – pa je na prehodu letošnjega poletja v jesen z vsakim dnem raziskav, o katerih bo v tem zapisu tekla beseda, dobivalo vse trdnejši odgovor. V eni od več akcij v okviru triletnega projekta Žive legende – oživljanje in interpretacija tradicionalnih obrti, običajev in znanj, ki ga podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in je vanj ob poslovno podpornem centru BSC Kranj vključenih več gorenjskih občin in zavodov, sodelujeta tudi Občina Preddvor in Zavod za turizem Preddvor, na terenu pa deluje strokovna ekipa arheologov pod vodstvom koordinatorja Roka Bremca.

Prva izkopavanja v osemdesetih

Glede na to, da gre za območje arheoloških izkopavanj v preteklosti, je bilo na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine predhodno treba zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. »Ker je projekt dobro zastavljen, smo se strinjali z vsemi posegi, jih tudi nekoliko sooblikovali in izdali kulturnovarstveno soglasje,« je povedala arheologinja in konservatorka Mateja Ravnik, na kranjski enoti ZVKD zadolžena za področje arheologije, in poudarila, da gre pri tokratnih raziskavah za tako imenovane nedestruktivne metode.

Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da sta se Občina Preddvor in Zavod za turizem Preddvor odločila za izvedbo tega projekta ter se pri tem obrnila na stroko. »Gre za zgleden primer interdisciplinarnega sodelovanja pri zasnovi turističnega produkta. Na zavodu seveda podpiramo projekte, če ti temeljijo na znanstvenih analizah, iz katerih nastajajo poljudne in turistične vsebine.«

Na Sv. Jakobu je med letoma 1985 in 1989 izkopaval arheolog Andrej Valič in že po štirih sondah potrdil obstoj poznoantične višinske naselbine, leto kasneje je naredil še geodetski posnetek in z detektorjem pregledal del območja, kjer naj bi bila naselbina. »Ob pregledu je našel nomadsko ogledalce, v sondah je naletel na razmeroma debele zidove, ki so predstavljali del bivanjskih objektov, našel je kuhinjsko keramiko, koščen glavnik, dele steklenih posod in celo dele orožja, kar sicer hrani Gorenjski muzej. Odkril pa je tudi, da je naselbina očitno pogorela, saj je na tlaku nekaterih objektov zaznal precej ožganine oziroma zoglenelih lesenih konstrukcijskih elementov,« pojasnjuje sogovornica; da je v kasnejših letih za najdišče sledilo nesrečnejše obdobje, saj so se zgodili nekateri nedovoljeni posegi. Center za preventivno arheologijo je ocenil nastalo škodo, nazadnje pa je leta 2020 Filozofska fakulteta izvedla topografski pregled naselbine. V sklopu študentske prakse so sanirali, nato pa dokumentirali in zasuli dve sondi iz osemdesetih.

Naselbina z vodno cisterno

Vrnimo se v naš čas, dober mesec nazaj. Arheolog Gašper Rutar, ki sicer deluje na Centru za preventivno arheologijo, je eden redkih strokovnjakov v Sloveniji, ki izvaja arheološke georadarske raziskave. Stojiva pred že na videz poglobljenim delom siceršnjega ravnega platoja nedaleč od koče. »Za izhodišče imamo vedno tako imenovane lidar (svetlobno zaznavanje in merjenje) posnetke. Glede na obod, ki je malo dvignjen, vidijo se kot nekakšni zidovi, se že malo sluti, da je bil tu nekoč objekt. V nadaljevanju je georadar pokazal še nekoliko natančnejšo sliko. Na tem posnetku se poleg zunanjega obzidja vidijo notranji ostanki zidov še enega objekta,« ob georadarskem posnetku pojasnjuje Gašper Rutar, ki v nadaljevanju globlje, približno meter in pol med zidovi, opaža horizontalne plasti. Pove, da so z magnetno metodo kasneje opazili močan odziv, kar pomeni, da je pod zemljo še nek malo bolj nagneten material.

»Lahko bi bila zbita glina, morda celo nekoliko zamazana opeka. Domnevamo, da je tu bila cisterna za vodo, v katero so morda zbirali vodo kapnico,« pojasni Rutar, Rok Bremec pa ponudi primerjavo z najdiščem na Ajdni nad Potoki ali pa na Sveti Hemi na sosednjem avstrijskem Koroškem, kjer je vzpostavljen arheološki park. »S tem podatkom mi je Gašper danes polepšal dan,« z zadovoljstvom poudari Bremec. »Bistvo naših raziskav je, da dobimo čim podrobnejše načrte – ne zgolj naselbine, ampak tudi samih objektov, da jih bomo lahko rekonstruirali.« Georadarske raziskave pomagajo tudi, da se poskusne sonde ne kopljejo na slepo.

Ugodna južna lega

Ekipa arheologov, ki sodelujejo v projektu, poleg obeh sogovornikov Roka Bremca in Gašperja Rutarja še dr. Špela Karo, Jernej Umek, Blaž Kumer, Ana Vičar in pomočnik Ožbej Golob, nad ekipo pa je bdel Primož Predan iz podjetja POP, d. o. o., je raziskovala zgornji plato na Sv. Jakobu do koče in cerkve ter južno pobočje, kjer se še na posameznih terasah zakriti z zemljo in rastjem nahajajo zidni ostanki nekdanjih hiš, obrambnega stolpa. »Nekje je moralo biti tudi obzidje, ki pa se je najbrž zrušilo po strmini,« razmišlja Rutar.

Seveda je bilo za lažji dostop in opravljanje raziskav treba očistiti tudi nekaj rastja. Kot pove Rok Bremec, so imeli skupno akcijo s Planinskim društvom Preddvor, kar bo kasneje omogočalo tudi lažji dostop na primer za helikopter. Na vprašanje o šipkovem grmičevju, ki je v veliki meri ostalo, pa izvem, da samooskrbno plodove uporabljajo tudi v koči za čaj.

Ožji del naselja se je po predvidevanjih razprostiral po celotnem vrhu hriba in se spuščal navzdol po južnem pobočju v današnji gozd. »Če si predstavljamo nekdanjo naselbino, je ta živela tudi na oni strani obzidja, kjer se je morda po pobočju pasla živina, opaziti je terase, kupe kamenja, ki so bili tako kot na Krasu očiščeni z zemlje, kjer se je kaj pridelovalo. Južna lega je bila odlična, nekdanjim prebivalcem Sv. Jakoba je že zjutraj posijalo sonce in je sijalo ves dan. Ugodna lega je bila zagotovo tista, ki je omogočila razvoj naselja.«

Ni dokazov za Slovane

»Lahko samo slutimo, kako so bili grajeni objekti. Očitno so bili zidani s kamnom, hiše so imele opornike in majhna okna. Določeni objekti so z našimi lidar in georadarskimi raziskavami dobro vidni, vsaj kakih deset se jih je ohranilo. Tudi notranji deli objektov so grajeni iz kamna,« razlaga Rok Bremec; da je bilo mogoče tu zgoraj živahno že v rimskem obdobju, razbohotilo pa se je šele v pozni antiki, pred 1300 in več leti. Čez območje današnje Slovenije je šlo v času preseljevanj mnogo ljudstev in morda so se prav zaradi varnosti neke skupnosti začele seliti višje v hrib. Od tu so imeli tudi dober razgled v dolino.

»Če so kmetovali v nižini, so s seboj na hrib spravljali tudi zaloge in za ta namen so zagotovo imeli shrambe za žito,« dodaja Rutar, ki razmišlja, da je bil v delu naselbine mogoče tudi kamnolom, saj je ponekod opaziti žile, po katerih kot da se je lomil kamen in se hkrati na tem mestu delal prostor za objekte.

»To je naš preddvorski Machu Picchu, a se tega premalo zavedamo,« navdušenje kaže Rok, da pa ni mogoče potrditi, da so bili prebivalci naselja Slovani. »Za zdaj jih tu gor ne Valič ne mi nismo dokumentirali, niti dokazali.«

Del raziskav je potekal tudi na nižjeležečem Novem gradu ali Neuburgu (Pustem gradu). Kot je povedala Mateja Ravnik z ZVKD, so ruševine Pustega gradu veliko bolje ohranjene kot poznoantične stavbe na Sv. Jakobu, a na gradu arheološke raziskave niso bile izvedene. »Prav zato je pomembno, da je grad v sklopu tega projekta raziskan s sodobnimi nedestruktivnimi metodami ter ponovno obravnavan in umeščen v zgodovinski in prostorski kontekst,« pojasni arheologinja in doda, da je tloris gradu prvi izrisal dr. Peter Fister v letih 1967 in 1968 kot del projekta Gradovi na Gorenjskem.

Preddvorska zgodovinska dediščina

»Naša naloga je ljudem, ki pridejo na Sv. Jakob, pokazati, da gre za pomembno zgodovinsko lokacijo z višinsko naselbino. Izjemnega pomena je, da so turistični potencial tega območja prepoznali na Občini Preddvor in Zavodu za turizem Preddvor ter pristopili k projektu Žive legende. Dobro sodelujemo z županom Rokom Roblekom, Martino Vidmar z občinske uprave ter direktorico Zavoda za turizem Ernesto Koprivc,« pove Rok Bremec, ki vseskozi sodeluje tudi s strokovnjakinjo za obdobje naselbine na Sv. Jakobu, arheologinjo dr. Špelo Karo.

V projektu bodo pripravili arheološko topografijo območja in potrebne geofizikalne raziskave. Območje je posneto z dronom, saj bodo pripravili tridimenzionalni posnetek celotnega območja, v lidar posnetkih bodo zabeleženi vsi drugi podatki površja, tudi kotanje, ki so zaradi rastja s prostim očesom manj opazne. Kot dodaja Bremec, je v načrtu vizualizacija najdišč Sv. Jakob in Novi grad nad Potočami in za turistične namene tudi vizualna predstavitev ter postavitev opozorilnih tabel. Predvideno je, da projekt zaključijo še v tem letu. »Seveda me kot arheologa v prihodnosti zanimajo tudi morebitna dodatna arheološka izkopavanja, takrat bi odkrili več. Če pride do njih, pa mora slediti tudi ustrezna konservatorska zaščita, kar je seveda dodatno finančno breme. Bi pa v prihodnje veljalo Sv. Jakob povezati tudi z drugimi podobnimi višinskimi najdišči na območju Karavank in Savinjskih Alp,« pojasnjuje sogovornik, ob tem pa poudarja: »Naša največja želja je, da bi domačini prepoznali Sv. Jakob za lokacijo, ki ima bogato arheološko najdišče. Želim si, da bi nam z našo prezentacijo uspelo doseči, da bi domačini iz Preddvora lahko s ponosom pokazali na zgodovino in dediščino svojega kraja.«