Tinka Tonejc je obraz akcije Nisem nevidna. Njena soborka Korina je avtorica poslikave: na eni strani sončnice, na drugi zlata pentljica, simbol podpore mladim, ki so se ali se še borijo z rakom. / Foto: Inštitut Zlata pentljica
Tinka, obraz akcije Nisem nevidna
V osemdesetih mestih po Sloveniji visijo plakati akcije Nisem nevidna, katere obraz je Tinka Tonejc, študentka iz vasi Prihodi pod Planino pod Golico, ki se že drugič bori z možganskim tumorjem. Vsak plakat je simbol enega otroka oziroma mladega, ki je ali pa še bo v letošnjem letu dobil diagnozo rak.
September je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. V Inštitutu Zlata pentljica, ki združuje mlade z izkušnjo raka, so pripravili posebno plakatno akcijo z geslom Nisem nevidna. Obraz akcije je 20-letna Tinka Tonejc iz Prihodov, ena od ambasadork Inštituta Zlata pentljica, študentka, ki se že drugič bori z možganskim tumorjem.
Ko je Tinka leta 2019, pri 16 letih, začela opravljati izpit za avto, so na zdravniškem pregledu prvič ugotovili, da slabše vidi. A temu ni posvečala večje pozornosti, vse do leta 2020, ko se ji je stanje poslabšalo in je začela pozabljati, občasno je delovala zmedeno in odsotno ... Ko nekega dne ni našla svojih čevljev in je po ravnem hodila, kot da hodi po stopnicah, so starši videli, da nekaj zares ni v redu in so jo odpeljali na urgenco. Še isti dan je dobila diagnozo: možganski tumor.
»Ko mi je mami povedala za diagnozo, sem ji rekla: 'Mami, ne skrbi. Mi bomo to zmogli.' To me je motiviralo skozi celotno zdravljenje,« pripoveduje Tinka, ki je takrat prestala štiri cikle kemoterapije in protonsko obsevanje v Italiji. Postala je tudi slabovidna, a se je kljub temu po končanem zdravljenju vrnila v tretji letnik Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in šolo tudi uspešno zaključila. Celo več, na maturi, ki jo je zaradi slabovidnosti opravljala s šestkratno povečavo, je postala diamantna maturantka.
Ob prehodu iz srednje na višjo šolo – izbrala je smer velnes na Višji gostinski in turistični šoli Bled – pa se ji je vid poslabšal s prve stopnje slabovidnosti na četrto, kar že pomeni slepoto. A Tinka se ni dala, uspešno je obiskovala višjo šolo in pogumno delila svojo izkušnjo in ozaveščala o raku med mladimi pod okriljem Inštituta Zlata pentljica. Konec oktobra lani pa jo je v šoli, ko so izvajali jogo, začela boleti glava.
»Glavobol kljub protibolečinskim tabletam ni minil, postajal je vedno močnejši, zato sem odšla na urgenco. CT glave je pokazal nenavadno odebelitev in zvijanje vidnega živca. Po magnetni resonanci so se odločili še za biopsijo, ki je bila zelo zahtevna. Do tumorja v glavi so dostopali skozi nos. Sledil je šok. Tumor se je ponovil. Po biopsiji sem vid izgubila v celoti, zajela me je tema ...«
Sledil je drugi krog zdravljenja, pet ciklov kemoterapije in protonsko obsevanje v Italiji. Zdaj je v procesu regeneracije, ki je, priznava, precej zahtevna, zlasti zato, ker prehitro zahteva preveč od sebe. »Proces regeneracije me uči, da si je treba dati čas,« se zaveda, pri čemer ji zelo pomaga gibanje v naravi, kjer se sprosti. Prav tako se uči, da stvari, ki jih je prej držala v sebi, spusti in predela. Veliko dela na sebi, zaveda se pomena sproščanja in zdrave prehrane.
Potem ko je izgubila vid, se ni dolgo spraševala, zakaj se je to zgodilo. Vključila se je v Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj in dobila dve osebni asistentki, ki ji zdaj olajšujeta vsakdan in vključevanje v družbo.
»Ko sem sprejela svojo slepoto, so se mi začela odpirati vrata v nov svet,« pravi pogumno dekle, ki jo vodi Shakespearjev verz, da je največja tema, ki ostaja, neznanje. Žal je zadnja kemoterapija vplivala tudi na njen sluh, zato zdaj uporablja tudi slušni aparat, ki ji olajšuje komunikacijo. »Brez slušnega aparata bi komunikacija potekala veliko težje, ostal bi mi le še dotik ...«
Vsemu navkljub ostaja dejavna, načrtuje nadaljevanje študija, pod okriljem Inštituta Zlata pentljica pa iskreno in pogumno deli svojo izkušnjo. »Spoznala sem, da je moje poslanstvo v ozaveščanju o raku in motiviranje ljudi z mojo zgodbo,« pravi dvajsetletna borka.
Nedavno je postala tudi obraz plakatne akcije, s katero v inštitutu želijo opozoriti na potrebo po sprejemanju in vključevanju mladih z rakom v družbo. Plakati s Tinkinim portretom visijo v osemdesetih mestih po Sloveniji. Vsako leto namreč za rakom zboli približno osemdeset otrok, mlajših od 18 let, zato vsak plakat simbolično predstavlja enega od otrok, ki so ali pa še bodo v letošnjem letu dobili diagnozo.
V akciji sta poleg Tinke sodelovala še dva mlada z izkušnjo raka, Korina Korper in Jan Fonda. Tinkino glavo je poslikala Korina, ki je prav tako prebolela raka in zdaj uspešno stopa v karierni svet vizažistk. Fotografiral in oblikoval pa je študent zdravstvene fakultete Jan. Prav tako je njihovo avtorsko delo slogan Nisem nevidna.
»Velikokrat smo spregledani, ljudi je strah, ne vedo, kako bi pristopili. A do nas se ni treba obnašati prav nič drugače kot do drugih ljudi. Če vas kaj zanima, pristopite, vprašajte. Že ena beseda spodbude je včasih dovolj,« pravi Tinka, ki poudarja, da je na plakatih sicer res njen obraz, a je to hkrati obraz vseh otrok in mladih, ki so se in se še borijo z rakom.
Borcev, ki ne želijo biti nevidni.
