Avstro-ogrski parlament, 1. del

Japica je bil delegat hrvaško-slovenskega kluba, v katerem sta bila tudi Evgen Jarc in duhovnik Ignac Žitnik. Glej Večjezična realnost.

Po revoluciji leta 1848 so moški prebivalci Avstro-Ogrske prvič dobili parlament (Reichstag/državni svet), njegove člane so lahko volili od dopolnjenega 24. leta dalje. Sprejeta je bila tudi prva ustava (Verfassung). Le nekaj let pozneje je novi cesar Franc Jožef parlament razpustil. Od leta 1860 naprej so bile dobro organizirane skupine plemičev in meščanov sposobne od cesarja pridobiti politične koncesije. Znova naj bi se oblikoval parlament z izvoljenimi člani. Leta 1867 je bil oblikovan stalni parlament ob delitvi oblasti v državi, nove pravice pa so postale podlaga za nastanek političnih strank (množičnih strank). Šele 40 let pozneje so bile prve volitve, ki so se jih lahko udeležili le moški. Leta 1911 je bil izvoljen zadnji parlament v monarhiji, ki pa predvsem med prvo svetovno vojno ni imel nobene pomembne vloge. Omembe vreden je le leta 1917 sprejeti zakon o vojnem gospodarskem pooblastilu (Kriegswirtschaftliche Ermächtigung).

Leta 1859 je Avstrija izgubila vojno proti Kraljevini Sardiniji in Franciji ter predala Lombardijo. Italija se je začela združevati pod sardinsko (savojsko) krono. Glej Spremembe monarhij. Cesar je moral po izgubljeni vojni proti Italiji leta 1859 in krizi državnih financ leta 1860 privoliti v povečanje »državnega sveta« (Reichsrat). Njegove člane je še vedno imenoval cesar, a je od leta 1860 dalje pri nekaterih vprašanjih potreboval njihovo odobritev. Istega leta je bila sprejeta ustava, t. i. Oktobrska diploma (Oktoberdiplom). Cesar je sicer pri najpomembnejših državnih zadevah obdržal samostojno končno odločitev, člane parlamenta pa naj bi imenovali deželni zbori (Landtage). Ti so sicer obstajali že prej v kronovinah. Njihovi člani niso bili izvoljeni, izbirali so jih iz različnih družbenih skupin oz. družbenega položaja. Oktobrska diploma je bila zavrnjena, februarja leta 1861 je bila sprejeta v razširjeni različici – Februarski patent (Februarpatent). Parlament naj bi sestavljali dve komori (Kammern) – spodnja poslanska zbornica (Abgeordnete) in zgornja (Herrenhaus). Pri tem naj bi cesar imel pravico do imenovanja predstavnikov v zgornji dom (Herrenhaus), člane spodnjega doma pa naj bi imenovali deželni zbori (Landtage). V njem so bili predstavniki združenj visokih duhovnikov, plemičev in mest oz. skupnosti (Gemeinden). Njihova najpomembnejša naloga je bilo določanje davkov.

Novi državni svet (Reichsrat) se je prvič sestal 29. aprila 1861. A tega srečanja se niso udeležili madžarski predstavniki, bojkotirali so ga tudi predstavniki Lombardsko-beneškega kraljestva in Hrvaške. Predstavniki Transilvanije so se mu priključili šele leta 1863, konec leta 1864 pa so ga zapustili češki delegati.

Leta 1865 so se začela pogajanja z Madžarsko, ki je zahtevala lastno državo. Pogajanja so se zavlekla zaradi vojn s Prusijo in Italijo; poraz proti Prusiji je poleg tega povzročil visoko zadolženost države. Madžarom je leta 1867 uspela delitev centralistično naravnanega državnega aparata na dva dela (nastala je Avstro-Ogrska). Dobili so svoj parlament, svojo ustavo in svojo vojsko. Glej Podmaršal Tomše. Proti koncu Avstro-Ogrske je cesarski dvor začel pogajanja o podobni ureditvi tudi s češkimi predstavniki, a se ta niso končala, saj je monarhija prej razpadla.