Blaž Ogorevc in njegove zgode

Peter Mlakar, Miha Ješe in Marinka Mesec, poleg njih pa tudi Ivan Lotrič, so prestavili življenje in delo znanega Škofjeločana Blaža Ogorevca. / Foto: Vilma Stanovnik

Blaž Ogorevc in njegove zgode

Prva jesenska predstavitev znanih Ločanov v dvorani društva upokojencev v Škofji Loki je bila namenjena letos umrlemu pesniku, pisatelju, potopiscu in novinarju Blažu Ogorevcu.

Škofja Loka – O Škofjeločanu Blažu Ogorevcu, Funtkovem Blažu, ki se je letos januarja poslovil le malo pred 74. rojstnim dnem, je težko povedati kaj res novega. K sreči pa je za njim ostalo toliko pesniških zbirk, literature, člankov in tudi spominov njegovih sodelavcev, vrstnikov in someščanov, da pogovor o njem nikoli ne more biti dolgočasen.

Tako je bilo tudi minuli torek, ki je kljub pustemu in deževnemu vremenu v lepo urejeno dvorano društva upokojencev v nekdanji loški vojašnici privabil tiste, ki so Blaža Ogorevca dobro poznali ali pa so ga – po smrti – želeli spoznati še bolje.

Garancija za obujanje zgod in nezgod je bil njegov škofjeloški vrstnik in prijatelj Peter Mlakar, filozof, pesnik, pisatelj, igralec in še kaj. Kot je povedal voditelj večera in predsednik Društva Upokojencev Škofja Loka Miha Ješe, sta bila Peter Mlakar in njegov brat v mestu nekoč znana tudi po tem, da sta zamudila pisanje eseja na maturi. Menda zato, ker sta jedla ribo, ki je človek ne more kar na hitro pojesti.

Sicer pa je Peter Mlakar pravkar izdal svojo sedemnajsto knjigo in je plodovit pisec ter vedno zanimiv sogovornik. To je dokazal tudi na tokratnem druženju, ko je razkrival nekatere podrobnosti o Funtkovih. Stari oče Blaža Ogorevca je bil namreč nezakonski sin pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je kot kaplan služboval v Škofji Loki. Njegova mama se je nato poročila z Ogorevcem, ta pa ga je posvojil. Bil je posebnež, duhovitež, v Škofji Loki pa je imel mesarijo. Tam je na vratih imel črnca, ki je sprejemal stranke.

Blažev oče in mama sta imela štiri sinove: Janeza, Borisa, Blaža in Roka. Ker je oče kmalu umrl, je mama ostala sama s štirimi sinovi in ni jim bilo lahko. Tako so fantje morali med počitnicami na delo in tam sta se pobližje spoznala tudi s Petrom Mlakarjem, ki se je v otroštvu preselil v Škofjo Loko. Ostala sta prijatelja za vse življenje, le dve leti sta bila vmes sprta. »Res sva se veliko pogovarjala in filozofirala. Blaž je zagovarjal Kanta, jaz pa Hegla, in to je bil vzrok, da dve leti nisva govorila ...« je smeje povedal Peter Mlakar.

Izjemen talent

Med študijem sta se nato pobotala, saj se je Blaž Ogorevc s študija sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo prepisal na študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti, kjer je študiral tudi Peter Mlakar.

»Ko je prišel študirat v Ljub­ljano, so odkrili njegov res izjemen pisateljski talent, takrat bil je eden najbolj cenjenih literatov,« se spominja Peter Mlakar. Blaž Ogorevc je bil namreč med drugim kar 35 let član ekipe revije Mladina. Napisal je več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki je izšla že leta 1975. Sledile so številne druge, leta 1999 pa je izšel izjemen kultni potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo. »Njegovo pisanje si prepoznal, ne da bi videl podpis, kar je resnično zelo redko,« je poudaril Peter Mlakar.

Iz pesniške zbirke Prisilno zreli paradižnik je Blaževa sošolka in vrstnica Marinka Mesec prebrala nekaj pesmi, Ivan Lotrič, tudi Blažev prijatelj, pa je zbranim prebral odlomka iz Tropske melanholije. Nekaj odlomkov sta prebrala še Miha Ješe in Peter Mlakar, prvi letošnji jesenski večer pa se je zaključil z druženjem in pogovorom o Blažu Ogorevcu. Žal brez njega, a z obujanjem spominov nanj. Tudi o tem, kako se je nekoč preoblekel v župnika, pa o močeradovcu, flodranju in o vsem ostalem, kar ohranja naš spomin na izvrstnega literata, novinarja, popotnika in enega najbolj znanih Ločanov.