/ Foto: Miha Naglič

Peter Škerl (riše) in Tadej Golob (piše), Bobri, strip, Škrateljc, Bevke, 2024, 256 strani

Bobri v stripu

»Bobri. Epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev in do danes nepresežen poklon Ljubljanskemu barju. Prazgodovinska saga o koliščarskem rodu in rodbinskih odnosih, ljubezenska zgodba, boj za preživetje in lastno ognjišče, nenazadnje junaški lik Ostrorogega Jelena so zaznamovali generacije bralcev. Vse to so Bobri. Slovenci smo Bobre posvojili, vtisnili so se v našo nacionalno zavest kot ena izmed ducata velikih zgodb, pa čeravno morda v pisateljskem rivalstvu s sicer Jalnovim prijateljem Franom Saleškim Finžgarjem Bobri niso dosegli višav romana Pod svobodnim soncem. Bobri so tako logično nadaljevanje serije Škrateljčevih stripov, ki stripovsko interpretirajo velike slovenske epe. Tokrat sta v zahtevne čevlje stripovske estetike stopila ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob. Oba renomirana avtorja, oba tudi z močno afekcijo do romana Bobri. Brez tega osebnega in angažiranega čustvenega naboja takšen strip namreč sploh ne bi nastal: terja preveč napora, maratonske ustvarjalne kondicije in ne nazadnje prevzetje bremena odgovornosti interpretacije slovenske klasike. Tadej in Peter sta to zmogla, takšnih ni veliko. /…/ Pa vendar je na tem mestu potrebno podati kratko napotilu bralcu. Stripovsko branje je posebno, edinstveno. Vsaj toliko časa, nemara pa celo več, kot je potrebnega za branje besedila v oblačkih ali besedila v pasicah, bralec potrebuje za branje stripovske ilustracije. Strip, ki je pred vami, je v tem pogledu posebno razkošje. A temu navzlic so Bobri – strip interpretacija, spoštljiva do izvirnika, pa vendar interpretacija, ki se nekoliko bolj osredotoča na samo zgodbo življenja v času koliščarjev, manj poglobljeno pa se posveti izgradnji likov in razgibanim rodbinskim in ljubezenskim razmerjem, ki so za izvirno besedilo v literarnem smislu nemara celo bistvena. Zato pričujoči strip nikakor ni bližnjica do izvirnika, je le ponižen poskus avtorske interpretacije v nekem žanru, ki je bralno-vizualen in ki omogoča tudi subverzivna podvzetja literarnega dela. Zmaga za bralca bo, da po branju stripa vzame v roke vse izvirne tri knjige Bobrov in uživa v njihovi imenitnosti.« (str. 6–7)

Če kdo ni že v svojih mladih letih prebral Jalnovih Bobrov, jih lahko zdaj podoživi v sodobni stripovski interpretaciji. In se potem loti še izvirnika. To nam v svoji uvodni besedi, ki jo skoraj v celoti navajamo zgoraj, priporoča dr. Uroš Grilc. Sicer pa je res užitek potopiti se v to davno podobo Ljubljanskega barja in koliščarjev v našem času, ko se čez »Veliko jezero« vozimo po avtocesti in živimo čisto drugače kot junaki tega stripa …