Bogatija iz Bele Cerkve

O izjemni premožnosti Majzljevih za tedanje dolenjske razmere priča pisatelj Janez Trdina, ki v svojih Novemeških spominih na dveh mestih poroča, da se govori, da Majzlji tiskajo denar, toliko ga imajo.

Majzlji so se okrog leta 1800 priselili z Bavarskega. Franc Maisel (roj. okrog l. 1760) je bil tobačni nadzornik (Tabakaufseher). Služba ga je prek Gradca zanesla v naše kraje, kjer je nadziral obiranje in sušenje tobaka med dolenjskimi kmeti (sedež urada je bil v Šmarjeti). Za kmete je gojenje tobaka predstavljalo dober dodaten zaslužek, država pa je že pri viru nadzorovala svoj monopol nad tobakom. Njegov sin Franc (*1802) je bil mesar v Šentjerneju, verjetno tudi gostilničar, saj je bila Majzljeva gostilna v času vodenja njegovega sina Antona (*1830) že znana daleč naokrog.

Slavka Ložar je v knjigi Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini o njihovi gostilni zapisala: »Zelo obiskana gostilna je bila tudi pri Majzlju. Prva gostilna je v 19. stoletju stala na začetku Šentjerneja iz smeri Novega mesta. Bila je furmanska gostilna z velikim dvoriščem in hlevi. V tistem času je uživala velik sloves. Ko so v Šentjerneju opustili pokopališče okoli cerkve, si je družina Majzelj tu pridobila zemljišče za hišo. Nova Majzljeva gostilna je stala ob cesti, ki je nekdaj vodila proti Zagrebu, zato je imela veliko gostov. V njej so se ustavljali sejmarji, okoliški kmetje, domačini in turisti. Tudi tu so se ljudje večkrat zbirali in se zabavali ob zvokih harmonike.«

»Majzlovina« je propadla skupaj s staro Avstrijo, medtem ko je posel »Franckovim« tedaj šele zares zacvetel.

Še vedno poteka notranja družinska razprava o tem, ali so bili Majzlji tri generacije pred Franjo judovskega ali nemškega porekla (podobno kot je težko sklepati pri priimkih Meier ali Schmid). Moj oče je menil, da že katoliška vera, pa tudi poklic, govorita za nemško poreklo Franca Maisel (* okoli 1760). Prav tako pridnost in vztrajnost, ki sta se nadaljevali v naslednjih generacijah. Belizar Keršič se je službeno srečeval z različnimi posamezniki s priimkom Maisel in ti so menili, da priimek izhaja iz besede Maus = miš (oziroma Mausi, Mäuschen = miška). Pojavlja se tudi razlaga, da gre izvor iskati v izrazu »maeuseln«, kar pomeni nekaj takega kot udarjati s kladivom. Tako naj bi se iz srednjeveškega glagola, ki opisuje težko kovaško opravilo, razvil priimek. Med Židi je pogost priimek Meisel. Morda so prav zato Keršiče, h katerim se je poročila še ena potomka Majzlove rodbine, teta Pepca, Nemci preverjali. Več o njej v naslednjih člankih.