Delo, katerega rokopis je bil pred skoraj tridesetimi leti po naključju najden med starim papirjem, je letos izšlo v knjižni obliki. / Foto: Marjana Ahačič

Budizem skozi oči slovenskega popotnika

05.11.2024, 17:31

Pred skoraj tridesetimi leti je bil med odpadnim papirjem najden snop na pisalni stroj natipkanih listov, za katerega se je izkazalo, da je prozno delo v Kamniku rojenega pravnika, diplomata, pisatelja in prevajalca Josipa Suchyja. Budistično utopijo z naslovom V onostranstvu je sto let po nastanku izdal radovljiški Zavod Proantika.

Radovljica – »Sanjalo se mi je, da sem se po smrti zbudil v raju, kjer sem s podkrižanimi nogami čepel na mogočnem rdečem lotosu, plavajočem sredi razsežnega ribnjaka. Rdeč plašč je kot nežen cvetlični list v mnogih naborih visel raz mene. Vodna površina ribnjaka je bila polna lotosovih cvetk, rdečih, modrih in belih, deloma že razvitih, deloma pa še v brstju ...«

Tako se začenja pripoved V onostranstvu s podnaslovom Budistična utopija avtorja Josipa Suchyja. Rokopis je bil pred več kot tridesetimi leti po naključju najden pri sortiranju odpadnega papirja v eni od gorenjskih poslovalnic Dinosa, v spremni besedi k drobni knjižici pove antikvar Edo Torkar. Delo je letos poleti izdal radovljiški Zavod Proantika.

Nesojeni frančiškan

Josip Suchy je bil frančiškan, pravnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je avgusta 1869 v Kamniku, umrl pa januarja 1941 v Ljubljani. V frančiškanski red je stopil po šestih letih gimnazije v Ljubljani, kasneje študiral na Dunaju, nato pa izstopi iz reda in vpisal pravo, iz katerega je tudi diplomiral. Obsežno znanje tujih jezikov mu je odprlo pot do službe v Aleksandriji, Carigradu in Teheranu. Med drugim je obvladal arabščino, turščino, hebrejščino in sanskrt, pojasni Torkar.

»Videla sva se v palačah in kočah. In če sva bila odeta v svilo in muslin ali grobo tkanino vaških izdelkov – vedno sva se ljubila. Sedaj naju je kronala sreča združenja, sedaj spet naju je razdružila usoda življenja – smrt. Toda srečna ali nesrečna, vedno je najina ljubezen bila ista.«

Leta 1910 se je več mesecev mudil na takratnem Cejlonu, kjer se je seznanil z nemškim raziskovalcem budizma Neumannom in se tudi sam poglobil v življenje vzhodnih narodov in v njihovo verstvo, zlasti budizem. Izkušnja bivanja pri budističnih menihih ga je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja privedla do izida knjižice Uvod v buddhizem, ki je nekakšen zgoščen zgodovinski uvod in oris Budovega življenja in nauka. V istem obdobju leta je objavil tudi delo Staroindijske basni, bajke in pravljice (Jātaka), ki vsebuje zbir prigod iz prejšnjih življenj Bude.

Javnosti slabo poznan

Med prvo svetovno vojno je bil zaposlen v Trstu, od leta 1922 do 1939 pa pri generalnem ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Čeprav je v času službovanja v Ljubljani pisal feljtone, humoreske, spominsko prozo in potopise, je danes književno delo Josipa Suchyja znano let še literarnim zgodovinarjem in bibliofilom, saj ga po drugi svetovni vojni niso več tiskali, še pojasnjuje Torkar.

Ogreje tudi srce današnjega bralca

Doslej še neobjavljeni in verjetno tudi edini ohranjeni izvod rokopisa (tipkopisa) dela V onostranstvu obsega 29 strani formata A4, na prvi notranji strani pa je avtor ročno pripisal 19 vrstic spremnega besedila, ki ga je izdajatelj dodal v uvodu. Da bi ohranili izpovedno moč Suchyjevega jezika, je besedilo namenoma objavljeno v nespremenjeni obliki, pove Torkar. Kot še pojasni, je bilo besedilo najdeno v mapi, v kateri so bili vpeti še nekateri, a ne vsi Suchyjevi tipkopisi iz serije humoresk Gospod Kozamurnik – prigode debeluharja, ki jih je Suchy konec dvajsetih let objavljal v časopisu Jutro. Tipkopisu je bilo priloženih še osem originalnih perorisb brez podpisa, po slogu sodeč delo Milka Bambiča, še ugotavlja Torkar.

»Pred več kot osemdesetimi leti napisana novela V onostranstvu je še vedno živa umetnina, ki vznemiri duha in ogreje srce tudi današnjega bralca na naših tleh,« je prepričan avtor spremnega besedila.