Butan, dežela srečnih ljudi

Zelnik, ki redno potuje, je Butan obiskal oktobra lani. »Potovanja so moj letni načrt – vsaj dvakrat na leto se nekam odpravim,« je povedal. Na to pot se je odpravil na ženino pobudo, sam pa je poskrbel za organizacijo. Čeprav je šlo za njegov prvi obisk, je država nanj naredila močan vtis. »V Butanu sem bil prvič, me je pa res prevzel, tako da grem aprila spet,« je dejal. Njegova ocena potovanja je izrazito pozitivna. »Nič me ni negativno presenetilo, nimam negativnega spomina na Butan. Je res dežela srečnih ljudi.« Ob tem pa je opozoril, da je pri potovanjih vedno tako, da turistom kaj ostane neznano oziroma zakrito.

Specifičen vstop

Nadzor nad turizmom je ena ključnih značilnosti države. Vstop v Butan je namreč strogo reguliran in organiziran. »Že sam vstop v državo je malo specifičen. Potrebuješ vizum, ampak se po Butanu ne moreš sprehajati kar sam. Skleniti moraš pogodbo z lokalno agencijo, ki ti vse organizira. Od potovanja, hotelov, hrane – vse,« je pojasnil. Samostojno potovanje ni dovoljeno, obiskovalce ves čas spremljajo lokalni angleško govoreči vodniki. Poleg tega morajo turisti plačati vstop v državo. »Za vsak dan, ki ga preživiš v Butanu, plačaš sto dolarjev. Za teh sto dolarjev ne dobiš nič – samo pravico za vstop.«

Vpliv budizma

Velik del predavanja je Zelnik namenil vplivu budizma, ki oblikuje vrednote, norme in vsakdanjik prebivalcev. Približno 75 odstotkov prebivalcev je budistov, kar se odraža v zakonih, družbenih navadah in spoštovanju narave. »Budizem je vseprisoten. Ne gre le za vero, temveč za način življenja. Spodbuja nenasilje in spoštovanje do vseh živih bitij,« je pojasnil Zelnik. Ena od posledic tega je denimo prepoved zakola živali znotraj države, čeprav prebivalci meso kljub temu uživajo – večinoma uvoženo. Kot je dejal Zelnik, sami mesa niso jedli prav veliko, raje so se držali njihovih tradicionalnih jedi.

Budizem vpliva tudi na odnose v skupnosti, odnos do starostnikov in mladine ter na način upravljanja prostora in narave. Zelnik je poudaril, da je vera pomembna tudi pri ohranjanju tradicije in simbolike. »Vsak del javnega in verskega življenja je natančno urejen. Odrasli in otroci sledijo pravilom, ki izhajajo iz budističnih vrednot,« je pojasnil. Obvezna je tudi uporaba tradicionalnih oblačil ob vstopu v javne, državne ali verske ustanove. »To je zakon. To je enako, kot da bi bili v Sloveniji vsi v narodnih nošah,« je ponazoril. Butan je razdeljen na dvajset okrožij, približno sedemdeset odstotkov države pa ostaja neposeljenih. Pravila se nanašajo tudi na obisk določenih svetišč in gora, ki so po verovanju posvečene duhovom. »Na najvišjo goro je po njihovem verovanju prepovedano stopiti; tam so namreč duše,« je pojasnil Zelnik.

Kultura, arhitektura in tradicija

Kot zanimivost je Zelnik omenil arhitekturo. Zbranim je pokazal fotografijo, na kateri je jasno vidno, da imajo hiše zeleno ali pa rdečo streho. Polna dvorana Gostilnice Kresnik v Naklem ni našla odgovora na vprašanje, zakaj je tako. »Preprosto; zelene strehe označujejo zasebne hiše, rdeče pa državne objekte,« je razložil Zelnik. V Butanu deluje tudi šola 13 tradicionalnih umetnosti, kjer mladi pridobivajo znanja s področij, kot so rezbarstvo, kiparstvo, tkanje, slikanje, šivanje itd. »Ohranjanje teh veščin je ključno za Butan, saj jim izredno veliko pomeni ta tradicionalnost.« Predaval je tudi o kraljevini, templjih in vplivu budizma na javno življenje. »V Butanu se vera ne konča v templju. Odraža se v vsakdanjih odločitvah, spoštovanju narave in odnosih med ljudmi,« je poudaril. V državi so verski obredi, festivali in rituali tesno povezani z družbenimi normami in vsakodnevno rutino.

Anton Zelnik je z izčrpnim predavanjem obiskovalcem predstavil državo, ki s premišljenim nadzorom turizma, poudarkom na tradiciji in močnim vplivom budizma ohranja svojo identiteto. Hkrati pa, kot kaže tudi njegova napoved ponovnega obiska, Butan pri obiskovalcih pušča močan in trajen vtis, ki presega zgolj turistično izkušnjo. »Veliko sveta sem že videl, celo Severno Ameriko, Mehiko, nekaj Južne Amerike, bil sem v Aziji in Butan je bil res nekaj posebnega, zato se aprila spet vračam,« je še sklenil Zelnik.