Mitja Kapus je športnik po duši, po izobrazbi pa policist in diplomirani pravnik. Službo v javni upravi je zamenjal za vodenje motorističnih tur po Evropi, pozimi pa vodi tudi tečaje teka na smučeh za otroke. Je tudi ljubiteljski zgodovinar, Šport v Kamni Gorici skozi čas je njegova druga knjiga. / Foto: Nik Bertoncelj
Celo »ratrak« so izdelali kar sami
Spomini kamnogoriških športnih zanesenjakov so eden dragocenejših delov knjige Šport v Kamni Gorici skozi čas, ki jo je izdala Krajevna skupnost Kamna Gorica. V njej se domačin Mitja Kapus podrobno posveti razvoju športa v Kamni Gorici, od začetkov v prvi polovici 19. stoletja pa vse do danes.
»Fantje smo bili zelo aktivni ... Takoj ko je zapadel sneg, smo s smučmi na ramah in v smučarskih čevljih korakali po Kamni Gorici in iskali mesta, kjer smo pripravljali skakalnice in skakali. Tudi tenis smo igrali na igrišču v Kamni Gorici. Športne rekvizite smo največkrat izdelali kar sami ... Zanimivo je bilo, ko smo na zgornjem jezu pripravili progo za veslanje na potoku LIpnica, tako da smo izdelali vratca s pomočjo kosov stiroporja, vrvi in kamna za obtežitev. Za čoln pa smo napihnili dve traktorski zračnici, na kateri smo položili desko ... Na igrišču smo nekoč izdelali tudi igrišče za golf, izkopali smo luknje in vanje postavili doze za elektriko in se potem preizkušali v nabijanju golf žogic ...« To je nekaj odlomkov iz zapisa Mitje Kapusa, avtorja knjige Šport v Kamni Gorici skozi čas, v katerem je opisal svoje spomine na mladost, ki je bila nepogrešljivo povezana s športom. Prav spomini kamnogoriških športnikov so eden dragocenejših delov knjige, ki je izšla konec lanskega leta, izdala pa jo je Krajevna skupnost Kamna Gorica. V njej se avtor, ki je pred štirimi leti napisal obsežno delo Hiše v Kamni Gorici, podrobno posveti razvoju športa v Kamni Gorici, od začetkov v prvi polovici 19. stoletja pa vse do danes. V knjigi opisuje, s katerimi športnimi panogami so se vse ukvarjali Kamnogoričani, od atletike, odbojke, nogometa, smučanja, teka na smučeh (pri tem je veliko vlogo odigral učitelj telovadbe na osnovni šoli Jaka Reš), alpskega smučanja, hokeja (kar nekaj fantov je igralo v reprezentančnih selekcijah), namiznega tenisa, košarke, rokometa, streljanja, šaha ... Zanimiv je del, v katerem opisuje zanesenjaško gradnjo športnega igrišča in smučišča; pri tem so, denimo, celo »ratrak« oziroma teptalni stroj leta 1978 Kamnogoričani izdelali kar sami, v dvorani kulturnega doma so sestavili gosenici, kupili star kombi in še dva stara avtomobila in pobrali ven vse, kar je bilo uporabnega.
Avtor je knjigo popestril s številni fotografijami in dokumenti, zapisniki, časopisnimi članki, rezultati s tekmovanj, ki jih je našel v arhivih ali so jih prispevali domačini. V zadnjem delu knjige so zapisani spomini športnikov, med drugim Branka Kržišnika, Zdravka Eržena, Simona Eržena, Jožeta Skalarja, Draga Lombarja, Milana Kapusa, Janeza Ropiča, Marjana Kavčiča, Jožeta Varla, Jožeta Pogačnika, Anžeta in Domna Potočnika, Andreja Zupana, Nine Zupan in samega avtorja Mitje Kapusa.
Kot je povedal, je knjiga nastajala pol leta, veliko podatkov je imel že zbranih, saj jih je pridobil v času pisanja prejšnje knjige o hišah v Kamni Gorici. Je pa za najnovejšo knjigo obiskal številne domačine in se pogovarjal z njimi, pripravil je tudi več srečanj, na katerih so sokrajani obujali spomine in jih je zapisoval, k sodelovanju jih je vabil tudi tako, da je po hišah puščal lističe ...
Knjigo je izšla v nakladi tristo izvodov, zanimiva bo predvsem za domačine, ki so tudi povsem napolnili dvorano kulturnega doma na decembrski predstavitvi.
