Cesarji Avstro-Ogrske, 1. del

Cesar Franc Jožef je bil najstarejši od štirih bratov, ki so preživeli otroštvo. Njegov stric, cesar Ferdinand I., je veljal za slaboumnega, čeprav je govoril pet jezikov in igral je na dve glasbili. Znal je tudi izvrstno risati, poleg tega je jahal, hodil na lov in sabljal. A ob tem, da je ostal stričev zakon s hčerko kralja Viktorja Emanuela I. brez potomcev, je bilo hitro jasno, da bo nasledil dinastijo brat Ferdinanda I. Njegov oče se je odrekel pravici do prestola in tako je Franc Jožef po revoluciji leta 1848 pri 18-ih letih postal cesar, ne da bi kadarkoli bil prestolonaslednik. Bivši cesar Ferdinand I. je pa pri 55-ih letih začel sam upravljati s posestvi na Češkem, in to tako uspešno, da je z donosi zasnoval finančno podlago nečaku, ki je postal novi cesar. Res ni bil slaboumen – prav obratno. Leto 1848 je bilo pomembno ne samo za monarhijo, a tudi za Franckove: Aleš Paulin je tega leta ustanovil vinsko trgovino.

Mladega cesarja so poročili s takrat 16-letno bavarsko princeso Elizabeto (Sissy). Iz zakona so izšle tri hčerke, prvi dve je vzgajala mati Franca Jožefa, saj je menila, da je Sissy premlada za vlogo matere. Edinega sina Rudolfa pa je strogo vzgajal grof Gondrecourt. Že kot malčka so ga izpostavljali vsakdanji vojaški brutalnosti. Po posegu njegove matere, cesarice Elizabete, so zamenjali učitelja, a otrok si ni nikdar zares opomogel. Novi vzgojitelj, grof Latour von Thurmburg, se je posvetil naravoslovnim predmetom in zato je med drugim prišel na dvor nemški raziskovalec živali Alfred Brehm. Rudolf je bil bister otrok, ki se je hitro učil. Deset let pozneje se je rodila še ena sestra, tokrat v madžarskem delu cesarstva. Deklica je z mamo govorila madžarsko, na Madžarskem je preživela večino otroštva. Šele četrtega otroka je Sissy torej smela vzgojiti sama.

Kot odrasel moški je prestolonaslednik Rudolf slovel po svojih ljubezenskih aferah. Leta 1881 se je pod očetovim pritiskom poročil s hčerko belgijskega kralja, Štefanijo. Živela sta v Pragi, po rojstvu hčerke v Laxenburgu pa se je mlada družina leta 1883 vrnila na Dunaj. Leta 1886 so Rudolfu diagnosticirali gonorejo. Zdravili so ga med drugim s kokainom in ga poslali na okrevanje v Dalmacijo. Okužila se je še Štefanija in posledično postala neplodna. Domneva se, da je Rudolf imel tudi sifilis.

Grad Mayerling je Rudolf kupil leta 1886, uporabljal ga je v času lova. Dne 30. 1. 1889 sta se zaslišala dva strela. Ko so odprli vrata, sta tam ležala prestolonaslednik Rudolf in njegova ljubica, 17-letna baronesa Mary Vetsera, hčerka slovaškega diplomata in francoske matere. Opisovali so jo kot preračunljivo dekle, premočno naličeno, s preveč nakita.

Je bilo res, da je bila Rudolfova ljubica cesarjeva zunajzakonska hčerka in mu je cesar to malo prej povedal? Ali je šlo za atentat s strani rodbine Auersperg? So bili za tem prostozidarji? Enotne razlage doslej še ni. Morali pa so vse prikriti, saj sicer prestolonaslednika kot morilca in samomorilca še pokopati ne bi smeli. Tomše je bil med oficirji, ki so pospravili in uničili vse sledi. Meri Vetsero so oblekli in posadili na kočijo s palico v obleki, da se med vožnjo ne bi prevrnila. Obdukcijski dokumenti so izginili, zgodbe prič pa so si nasprotovale. Govorilo se je, da je Tomše plemiški naslov leta 1907 prejel za nagrado, da bi njegova obljuba molčečnosti bolj držala. Stari oče Belizarja Kersiča ga je celo naravnost vprašal, kako je s tem. Menda je odgovoril: »Cesarju sem dal besedo ...«