Dan slovenskih markacistov

V Bohinju, še posebej v obeh domačih planinskih društvih Bohinjska Bistrica in Srednja vas, so bili zelo veseli, da se je Planinska zveza Slovenije letošnji Dan slovenskih markacistov odločila izpeljati na poteh v Bohinjskih gorah, je povedal Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije.

»Bohinj je obkrožen z mogočnimi gorami, znanimi in manj znanimi, pa naj bo to Črna prst, Komna z Bogatinom, Dolina Triglavskih jezer, Tosc ali mogočni Triglav. V Bohinjskih gorah je razvito planinstvo že 150 let, tu je mnogo planinskih koč in stotine kilometrov planinskih poti. Hoja v gore že dolgo več ni domena domačih 'hribolazcev', hoja v gore je v Bohinju tradicija, način življenja in v zadnjih desetletjih tudi turistični produkt,« je pojasnil odločitev, da letošnji dan markacistov zaznamujejo prav v Bohinju.

»Običajni ljudje za svoj dan razglasijo dan, ki ga izkoristijo za druženje in praznovanje. Prostovoljci markacisti pa so prav posebni, srčni ljudje. V Sloveniji jih je v okviru Komisije za planinske poti, ki deluje pod okriljem Planinske zveze Slovenije, registriranih več kot 900. Enkrat letno se zberejo, pridejo od blizu in daleč ter se pod vodstvom vodnikov in domačih poznavalcev odpravijo na delo po planinskih poteh. Nadelujejo poti, čistijo, obrezujejo zaraščene poti, odstranjujejo podrto drevnino in predvsem markirajo poti z našo znamenito rdeče-belo Knafelčevo markacijo. Posledica praznika so očiščene, zgledno označene in urejene planinske poti.«

Enotno označevanje planinskih poti – z belo piko z rdečim kolobarjem – je v začetku dvajsetih leto prejšnjega stoletja vpeljal kartograf in planinec Alojz Knafelc. Danes jo imenujemo Knafelčeva markacija in je eden od simbolov slovenskega planinstva. Ko je Knafelc leta 1922 postal načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva, je za Planinski vestnik napisal navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so leta 1924 izšla v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal natančno 466 tabel. Od leta 1928 do smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih.

Pod pridnimi rokami markacistov – prostovoljcev je bilo v nedavni akciji označenih in očiščenih kar 88 odsekov registriranih planinskih poti v skupni dolžini 117 km. V svoje delo so vložili 1600 delovnih ur.

Letošnjo akcijo je organizirala Planinska zveza Slovenije ob podpori Občine Bohinj, Turizma Bohinj, KS Stara Fužina in Triglavskega narodnega parka. Kot je poudaril Šolar, je bila pri akciji pomoč prostovoljcev Planinskega društva Bohinjska Bistrica neprecenljiva. »Posebna zahvala gre vodjem območnih odborov za planinske poti in markacistom voznikom, ki so pomagali organizirati prevoz iz številnih krajev Slovenije na delovišča v Bohinju, ter vodjem skupin, ki so poskrbeli, da je delo potekalo po načrtu.«