Dediščina mestnega pokopališča

Prav članek, objavljen v Loških razgledih, je bil rdeča nit Blaznikovega večera, ki je bil pred kratkim v škofjeloški Kašči. Škofja Loka je mestno pokopališče dobila leta 1892. Zaradi žrtev obeh svetovnih vojn 20. stoletja je bilo razširjeno tudi izven pokopališkega zidu na vzhodno in zahodno stran. Do danes se je ohranilo v svoji izvorni zasnovi z osrednjo kapelo, pokopališčem vojakov iz prve svetovne vojne na vzhodni strani ter v grobem z razporeditvijo, kot jo določa pokopališki red iz leta 1903. Ohranjenost nagrobnih spomenikov pa je mnogo slabša. Trend nadomeščanja starih nagrobnikov z novimi se je začel že v zadnjih desetletjih 20. stoletja in traja še danes. S tem po mnenju Katarine Odlazek in Mateje Kavčič, avtoric članka v Loških razgledih in sogovornic na zadnjem Blaznikovem večeru v Kašči, izginjata tako slogovno bogastvo kot tudi kulturni pomen pokopališča. Na pobudo Muzejskega društva Škofja Loka je bila leta 2013 izdelana analiza stanja ter podan predlog prezentacije ogroženih spomenikov. Identificirani so bili še ohranjeni historični nagrobniki, njihove slogovne značilnosti, poudarjene so bile umetniške stvaritve ter pokopane osebnosti, ki so pisale zgodovino mesta zadnjih 130 let.

Raznovrstni slogi

Slogi nagrobnih spomenikov so raznovrstni. Tu najdemo historične nagrobnike: grobnice, stele, stenske plošče v neoslogih s konca 19. in začetka 20. stoletja, litoželezne križe, nagrobnike v novih slogih, modernistične in sodobne nagrobnike. Bogata je dediščina ustvarjalcev umetnostnih del. Janez Krstnik Molinaro je prevzel načrtovanje in izgradnjo pokopališke kapele Gospodovega vstajenja, posvečene leta 1897. Njegovo delo je nadaljeval nečak Angelo Molinaro. Na pokopališču najdemo stvaritve Janeza Šubica starejšega, Josipa Grošlja, Matije Bradaške, Ivana Jurkoviča, Alojzija Repiča, Toneta Kralja, Franceta Goršeta, Ivana Zajca, Metoda Frlica in Mire Ličen Krmpotić. Na škofjeloškem mestnem pokopališču so pokopane številne osebnosti, pomembne tudi v nacionalnem merilu. Tam najdemo zadnje počivališče Vladimirja Šubica, avtorja ljubljanskega Nebotičnika, in Franceta Koširja, enega večjih škofjeloških slikarjev prve polovice 20. stoletja. Na njem je pokopan tudi France Planina, strokovnjak s področja slovenske geografije.

Prva faza obnove

Kot so povedali na Občini Škofja Loka, je občina kot upravljavka mestnega pokopališča v preteklih letih (2020–2021) izvedla prvo fazo celovite obnove pokopališča. »V celoti smo obnovili mrliško vežico na pokopališču, vključno z obnovo strehe, fasade, stavbnim pohištvom, na dveh portalih mrliške vežice so bili opravljeni tudi konservatorsko-restavratorski posegi. Sanirali smo južni del pokopališkega zidu ter izvedli konservatorsko-restavratorske posege na vratih in portalu glavnega (južnega) vhoda na pokopališče. Vrednost investicij je znašala približno 250.000 evrov.« Kot napovedujejo, načrtujejo sanacijo vzhodnega dela pokopališkega zidu. S tem namenom so na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije že podali tudi vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Prav tako je občina na pristojno enoto zavoda že podala tudi pobudo za razglasitev Mestnega pokopališča Škofja Loka za kulturni spomenik lokalnega pomena.