Defibrilator z garaže rešil sosedovo življenje

Javorniški Rovt – To je zgodba s srečnim koncem. Zgodba o tem, kako je defibrilator, ki ga je kupila četverica domačinov, rešil življenje sokrajanu. Zgodba, ki govori o povezanosti krajanov Javorniškega Rovta in o pomoči sočloveku. In o elektrodah, ki jim ni pretekel rok uporabnosti ... A začnimo na začetku ...

Defibrilator v vasi

Pred nekaj leti sta se v Javorniški Rovt priselila zdravnik Robert Carotta, vodja urgentnega centra v jeseniški bolnišnici, in njegova žena Mateja Heberle Carotta, anestezijska medicinska sestra. Oba sta predana zdravstvena delavca, ki v službi vsak dan pomagata reševati življenja. Mateja je že dalj časa razmišljala, da bi v razpotegnjeni vasi nujno potrebovali vsaj še en defibrilator. Eden je sicer v Domu Pristava, drugi v gasilskem domu, a v primeru nenadnega srčnega zastoja štejejo minute. Sedem minut, kolikor je vožnje do najbližje naprave, je namreč občutno preveč; v zdravstvu vedo, da je v primeru nenadnega srčnega zastoja treba ukrepati v treh do petih minutah. Tako so skupaj s sosedoma Matejo Štefelin in Vojkom Svetino marca lani kupili avtomatski zunanji defibrilator in ga namestili na garažo Carottovih, ki stoji ob glavni cesti skozi vas. Prepričani, da bo elektrodam na napravi zaradi neuporabe tako ali tako pretekel rok uporabnosti. A niso se mogli bolj zmotiti ...

Sosedu zastalo srce

Bil je zadnji avgustovski dan lani, ko se je v hiši družine Egredžija, ki stoji tik ob brunarici Carottovih, začelo dramatično dogajanje. Očetu je nenadoma zastalo srce in sin Peter je v paniki stekel do Carottovih, vedoč, da sta tako Robert kot Mateja zdravstvena delavca. A na strašno smolo ju sploh ni bilo doma, saj sta bila na morju. Peter je zato v paniki pograbil defibrilator z garaže, in čeprav naprave ni še nikoli držal v rokah, kaj šele uporabljal, jo je ob pomoči navodil (naprava namreč »govori«) zagnal, očetu namestil elektrode in začel oživljanje. Medtem je pritekla tudi Teja Lavtižar Zupančič, ena od prvih posredovalcev iz vasi, ki so jih aktivirali prek centra za obveščanje. Takoj je prevzela oživljanje, masažo srca, defibrilator pa je sprožil električni šok in 72-letni gospod je v nekaj trenutkih zadihal. Kmalu zatem so prišli reševalci in ga prevzeli, ostal je nekaj dni v bolnišnici, a po dveh tednih se je že sam sprehajal po vasi ...

»Aparat ti daje navodila«

Kot je povedal Robert Carotta, je zgodba dokaz, kako pomembno je, da so defibrilatorji dostopni in da jih je nameščenih čim več. Pomembno je tudi, da se jih ljudje, laiki, ne ustrašijo uporabiti. »Treba je ohraniti trezno glavo in samo poslušati navodila, naprava namreč sama govori, kaj je treba narediti,« je poudaril izkušeni zdravnik. Temu je prikimal Peter Egredžija, ki je dejal, da je napravo samo prižgal in sledil navodilom, četudi je ni še nikoli uporabljal niti ni bil na usposabljanju. »Če sem lahko jaz v tisti paniki razumel, kaj moram narediti, to lahko naredi vsak,« je poudaril. »Če ne bi bilo defibrilatorja, tudi očeta ne bi bilo več!« je prepričan.

Usposabljanja za vaščane

A ker se zavedajo, kako pomembno je usposabljanje, so na pobudo zakoncev Carotta že lani v gasilskem domu organizirali usposabljanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja, ki ga je vodil še en sovaščan, Blaž Čop iz jeseniške nujne medicinske pomoči. Ker je pomembno, da se to znanje obnovi vsaj enkrat letno, ga bodo letos za vaško skupnost pred poletjem organizirali ponovno. Ob tem se je pokazalo tudi, kako pomembno vlogo imajo prvi posredovalci, Robert Carotta pa si tudi želi, da bi spodbudili še kakšno vaško skupnost, da bi kupila defibrilator; ta stane okrog dva tisoč evrov. »Verjetnost, da ga boš uporabil, je res majhna, a naš je rešil življenje ...« je še dodal.