Dekliške oči

»lztok Sitar (1962) sodi med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas. Njegov opus je obsežen, večino serij ali ciklov je objavil v različnih knjižnih izdajah. Na pregledni razstavi v Mestni galeriji je bil leta 2019 predstavljen del njegovega stripovskega opusa z družbeno angažirano tematiko, kar pomeni do zdaj najtemeljitejši pregled njegovega ustvarjanja s premišljenim izborom osmih albumov, torej prav tistih stripovskih albumov, v katerih je ustvarjalec dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi. Sitar pa ni znan le kot ustvarjalec stripov, je tudi stripovski teoretik in kritik ter pronicljiv kritični zapisovalec stripovskega ustvarjanja in dogajanja v našem kulturnem prostoru. Poznan je tudi v tujini, saj je poleg večjega števila krajših stripov v različnih revijah objavil tudi tri knjižne izdaje v angleškem, srbskem in švedskem jeziku. Pogostokrat ga vabijo na različne festivale, ne samo kot stripovskega ustvarjalca, temveč tudi kot teoretika stripovske umetnosti in predavatelja, ki živahno razlaga stripovsko ustvarjalnost. Sitarjev likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. Z raznovrstnim lazurnim koloriranjem dosega ekspresiven ritem, ta pa je stopnjevan tudi s poudarjanjem kontur in določenih barvnih ploskev. Kadar uporablja barve kot nosilke likovnega izraza, so te uglašene z vsebino stripovskega dogajanja, saj so tudi (psihološke) nosilke pomena in izraznosti izbranih pripovedi. Vsebina njegovih del je pogosto povezana z motivi iz vsakdanjega življenja, a je v skladu z njegovo avtorsko poetiko polna presenečenj, neobičajnih vsebinskih in likovnih obratov ter stopnjevanega šokiranja, ki lahko gledalce precej iritira in pri njih izzove grenak, t. i. pelinov nasmeh. V takšnih delih je Sitar najbolj motivno in vsebinsko temeljit, neizprosen, odkrit in avtorsko skrajno svoboden.« (str. 171)

Gornji odlomek je iz spremne besede, ki jo je v novi knjižni strip Iztoka Sitarja napisal Sarival Sosič. Sitar je izbral deset kratkih zgodb petih sodobnih slovenskih pisateljic: Ane Schnabl, Nataše Skušek, Selme Skenderović, Samante Hadžić Žavski in Suzane Tratnik. In iz teh zgodb je naš avtor naredil svoje »risozgodbe«. Pogled desetih dekliških oči je upodobil skozi svoje oči. Sicer pa gre za zelo atipične in nenavadne zgodbe (blago rečeno), zato je tudi drugi del naslova tak, kot je: »o tem se ne govori«. Se pa piše in, kakor priča ta knjiga, tudi nariše …