Demos

Kip Franceta Bučarja so v Ljubljani porinili ob Janeza Stanovnika in narodne heroje. Pa je bil Bučar kljub svojemu partizanstvu in partijski karieri tisti, ki je podiral diktaturo in Jugoslavijo, ki so jo gradili narodni heroji in kar je do konca branil Janez Stanovnik z Milanom Kučanom in tovarišijo. Ne nazadnje je bil Bučar najbolj nadzorovan disident in opozicijski politik v Sloveniji. Bučarju je posvečen del razstave v Bohinjskem muzeju v Bohinjski Bistrici, o njem so napisane knjige (Rosvita Pesek, Ali Žerdin, Igor Omerza).

Bučarja srečamo kot vodilno osebo demokratizacije in osamosvajanja v številnih dogajanjih, pobudah, usmerjal je, vodil, garal … Januarja 1988 je v Strasbourgu na povabilo Otta von Habsburga nastopil pred »skupino za Vzhodno in Srednjo Evropo« Evropskega parlamenta. Evropske politike je opozoril, da s podporo jugoslovanskim komunističnim oblastem spadajo na napačno stran zgodovine. Istega leta je v knjigi Usodne odločitve poudaril: »Če hočemo naprej, moramo napraviti obračun s tem, kar je bilo. Pošten obračun. Merilo presoje so na eni strani vrednote, ki so nad časom, in na drugi strani čim bolj tankočutno zaznavanje tistega, kar šele prihaja. To pa so resnično usodne odločitve.«

Ivan Oman je bil glas razuma in slovenskega kmetstva. Dne 12. maja 1988 je stopil na čelo Slovenske kmečke zveze, prvoustanovljene slovenske demokratične opozicijske stranke. Njegove izjave so bile potem še bolj grmeče:

– »Socializem se je za kmeta sprevrgel v novo obliko fevdalizma, dobili smo novo obliko tlake, desetine in zapostavljanja kmetov.«

– »Če hočemo vsem ljudem priznati enake politične pravice, je treba priznati pravico do političnega organiziranja, in če se temu reče stranke, potem moramo ljudem priznati tudi pravico do ustanavljanja strank.«

– »Mi gremo na volitve zato, da končamo z družbenim in gospodarskim eksperimentiranjem.«

– »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo.«

Omanu so posvetili zbornik, odkrili spominsko ploščo.

Delež v slovenski pomladi in rojevanju demokratične in samostojne Slovenije Petra Jambreka uvršča med slovenske ustavodajalce, ustanovne očete. Bil je v žarišču priprav besedil za slovensko ustavo in koordinator strokovne skupine za pripravo delovnega besedila osnutka Ustave Republike Slovenije (1990–1991). Sodeloval je v javnih razpravah in ključnih dogajanjih v Demosu.

Rudi Šeligo je svoje najpomembnejše nastope v času slovenske pomladi objavil v knjigi Prehajanja – izjave, protesti in nagovori (1991), počastili so ga s kipom. Pogosto je nastopal tudi v Gorenjskem glasu, Napreju …

Franceta Tomšiča smo že omenili v zvezi s stavko v Litostroju in pobudo za socialdemokratsko stranko.