Deset let prepletanja niti

Cerkev sv. Marjete nad vasjo Žlebe je bila predzadnji petek v avgustu prizorišče odprtja in praznovanja tokrat jubilejne izvedbe umetniškega projekta Hiša na hribu v organizaciji Zavoda CCC, ki se posveča produkciji sodobne umetnosti v povezovanju s socialnim okoljem, tako z urbanim kot podeželskim. »Sodelavci vanj vstopamo z zvočnimi, besednimi in vizualnimi podobami, ga tako razširjamo, dopolnjujemo in z njim vzpostavljamo dialog,« pojasnjuje ustanoviteljica zavoda, akademska slikarka, intermedijska umetnica Zvonka T Simčič, skupaj z vizualno umetnico Mojco Senegačnik koordinatorica projekta. Temelje je postavila s pokojnim intermedijskim umetnikom in režiserjem Francem Cegnarjem, pri čemer je bila prisotna želja, da bi umetnost pripeljali v prostore naravne in kulturne dediščine, do ljudi, ki sicer ne zahajajo v galerijske prostore. Deset let kasneje z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v povezovanju z domačini, umetniki in obiskovalci stkala mreža, ki gradi zavedanje o skupnosti, enosti.

Na treh lokacijah

Srce projekta je v nekdanji mežnariji pri sveti Marjeti, kjer je Zvonka T Simčič odraščala. Na začetku se je počutila kot tista mala deklica, ki je delala prve korake, je med drugim obelodanila v pogledu na prehojeno pot, ki je porajala smeh in veselje, pa tudi jok, hrepenenje, raziskovanje ... »Pot skupnosti zahteva čas. In ni in ne more biti samo utrinek. Ko zares stopiš v prakso, postaneš učenec,« je dejala. Umetniška dela so dobila mesto tudi v skednju in zvoniku pri cerkvi svete Marjete, kjer bo letošnja razstava odprta do 22. septembra, ob petkih, sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure, druge dni pa po dogovoru z Zvonko T Simčič.

Leta 2016 se je Hiši na hribu pridružila Domačija Pr' Lenart v vasi Belo, nekoč samooskrbna kmetija, zadnjih skoraj dvajset let pa kulturni spomenik lokalnega pomena v zasebni lasti, ki gosti različne umetnike, kulturne projekte in izobraževalne dogodke. Do konca oktobra si obiskovalci lahko ogledajo preplet kulturne dediščine, sodobne umetnosti in narave, ki ga je v restavrirani kašči v povezavi z nekdanjo namembo prostora ustvarila Mateja Kavčič, v sadovnjaku, kjer so umetniške intervencije vidne vse leto, pa najdejo eno izmed dveh zvočnih skulptur – druga je v Žlebah –, ki sta nastali v okviru umetniško-raziskovalnega dela Romarji prihodnosti, s katerim ustvarjalci odstirajo življenje skupnosti preko značilnih zvokov Polhograjskih dolomitov.

V sodelovanju z umetniki nastajajo tudi Potovke, umetniška dela v kozarcih, ki Žlebe in Belo povezujejo z vasjo Topol. Razstavljena so pri cerkvi sv. Katarine, obiskovalci razstavnih prostorov pa jih lahko ponesejo iz enega v drug kraj in tako kot v preteklosti potovke, ki so prinašale novice in zgodbe, širijo umetniška sporočila.

Skupnostne aktivnosti

Japonska umetnica Akiko Sato je pred odprtjem razstave z domačinkami v Žlebah izvedla delavnico izdelave vrečk za shranjevanje sanj in semen, pri čemer so na ročno sešito tkanino položile izbrane rastline, jih izpostavile soncu, sprale z vodo in osušile na vetru. V drugi fazi umetniškega projekta obiskovalce vabi, da na košček papirja napišejo svoje sanje, upe ali ambicije in jih pripnejo na dve razstavljeni vrvici. Prinesejo pa lahko tudi svoja semena, ki jih bodo po zaključku razstave, prepojena s sanjami in upanji, na izbrani dan vrnili v zemljo. Skupnostne aktivnosti so zadnja leta del mednarodnega projekta Humana mesta/Smoties: Ustvarjalnost v majhnih in odmaknjenih krajih, ki ga v slovenskem prostoru izvaja Urbanistični inštitut. Hišo na hribu je namreč prepoznal kot dobro prakso vsebin, ki jih raziskujejo s partnerji.

Na otvoritvenem, z glasbo obarvanem dogodku so k prepletu pozitivne energije prispevali tudi Ta mladi z Žleb, vokalno-instrumentalna skupina mladih, ki je tokrat prvič pripravila program posebej za to priložnost, stalna spremljevalka Hiše na hribu – vokalna skupina Za srce mo in umetnica Nina Šardi - JUNEsHELEN, ki je v cerkvi sv. Marjete ustvarila eterično zvočno sliko avtorskega projekta Srcovesje.