Dobre partije Majzljevih, 1. del

Fani (glej Uspehi strica Francla, 2. del, Papi, Frančiška Majzelj in »father John« ter Bogatija iz Bele Cerkve) je imela dva brata in tri sestre. Franc (*1857) je prevzel domačo posest. Poročil se je z Antonijo Anderlič. Sestra Josipina je dobila vilo. Sestra Minka (Marija, *1868) se je poročila z Andrejem Druškovičem iz Maribora. Sestra Ana (*1870) je omožila Gašperja Vodnika (*1857). Brat Anton pa se je oženil z Antonijo Marok iz gostilne in s kmetije v Kostanjevici. Fanijina brata sta imela množico otrok, naraščaj Majzljevih sestra pa je bil bolj v okviru današnjih družin.

Za zbrane podatke se zahvaljujem Anji Dular in bratoma Majzelj, tako kot Belizarju Keršiču ter Boštjanu Furlanu.

Franc Majzelj (1857–1921) se je leta 1878 priženil k Antoniji Anderlič (1852–1905) v Belo Cerkev. Njegova potomka (hči Frana Zwittra), dr. Anja Dular, je o njem zapisala: »Rodil se je v družini gostilničarja in trgovca 17. septembra 1857 v Šentjerneju. Starejši brat je ostal doma, mlajšega Franca pa so dali v šole. Na ljubljanski realki je opravil štiri razrede, nato pa naj bi zaradi nesoglasja s profesorji izstopil. Verjetno je to le del resnice. V ljubljanske šole se je podal relativno pozno. Prvi razred je zaključil leta 1873, ko mu je bilo že skoraj šestnajst let, četrtega pa leta 1876 pri devetnajstih. Prvi dve leti je bil odličnjak, a v klopeh je sedel s pet let mlajšimi dijaki, kar je bilo razgledanemu mladeniču verjetno že malce moteče. Želel je k mornarici, a so domači nasprotovali. Februarja 1878 se je priženil k bogati pet let starejši Antoniji Anderlič v Belo Cerkev. Tu je imel gostilno, v kateri so lahko brali slovenske in nemške časopise, prirejali so veselice in gledališke igre. Poleg tega je imel mesarijo, bil je vinski trgovec, pridobil je dovoljenje za prodajo tobaka. Ko so v Beli Cerkvi 1897. zidali kaplanijo, je dela prevzel podjetni Majzelj. Leta 1901 je bil odbornik Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko, načelnik cestnega odbora v novomeškem okraju. Že od konca 19. stoletja pa vse do svoje smrti je bil župan Bele Cerkve. Več časopisov je prineslo novico o njegovi nenadni smrti 15. junija 1921. V Domoljubu so ga označili kot 'znani posestnik Franc Majzelj, mož je bil vseskozi liberalec in samostojnež'. Hčere so objavile osmrtnici v Slovenskem narodu in Slovencu, v zahvali (Slovenski narod 26. 6. 1921) pa so zapisale, da se jim je nemogoče zahvaliti za tako veliko izrazov sočutja, ki so jih prejele. Fran Majzelj je bil prvemu vnuku tudi boter. Ob njegovem imenu so v krstno knjigo belocerkovške župnije zapisali, da je lastnik treh posesti in trgovec.« O njegovih otrocih pove: »Fran Majzelj, premožen posestnik v Beli Cerkvi, je bil umen gospodar in gostilničar, pa tudi skrben oče. Imel je pet otrok, od katerih sta mu oba fanta Franc in Anton umrla kot otročiča. Dekleta je poslal v meščansko šolo, Franjo celo v Gradec. Priskrbel jim je izobražene ženine, Jožici in Franji sodnika, Tončki pa zdravnika.«

Najstarejša, Antonija (1880–1964), se je poročila z Živkom Lapajnetom (1877–1945), zdravnikom iz Novega mesta, s katerim sta imela tri otroke. Gostilno v Beli Cerkvi je nekaj časa po očetovi smrti vodila Josipina (Jožica, *1885) skupaj s sestro Franjo. Mož Franje (Frančiška, 1883–1948) je bil sodnik Martin (Davorin) Zwitter (1869–1918). Rodili so se jima Fran, ki je postal zgodovinar, Lidija, ki je odšla v Anglijo, ter Martina (Pika), ki je postala profesorica kemije.