Dobre partíje Majzljevih, 2. del

Frančiška Majzelj (glej 'Uspehi strica Francla, 2. del', 'Papi', 'Frančiška Majzelj in Father John' ter 'Bogatija iz Bele Cerkve') je imela dva brata in tri sestre.

Franc (*1857) je prevzel domačo posest, glej 'Dobre partije Majzljevih, 1. del'. Sestra Fanny (Josipina) je dobila vilo. Sestra Minka (Marija, *1868) se je poročila z Andrejem Druškovičem iz Maribora. Sestra Ana (*1870) je omožila Gašperja Vodnika (*1857). Brat Anton pa se je oženil z Antonijo Marok iz gostilne in kmetije v Kostanjevici.

Za zbrane podatke se tudi tokrat zahvaljujem Anji Dular in bratoma Majzelj, tako kot Belizarju Keršiču in Boštjanu Furlanu. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalila moji dragi teti Ani za vse njeno znanje o prednikih in ji čestitala za 100. rojstni dan, ki ga bo praznovala čez nekaj dni.

Anton, starejši brat Franca, in Antonija Marok sta imela kar osem otrok: Franceljna, Tončko, Toneta, Karla, Mici, Ano, Marijo (poročeno s sodnikom Lipšem; štirje otroci) ter Fino (Josipina, ki je bila učiteljica in se je poročila s sodnikom Franom Stefanciosom; dva otroka). Sin Antona Majzlja in Antonije Marok, Tone, se je poročil z učiteljico Anko Brežnik, s katero sta imela tri otroke: Dodo (Vid) se je oženil z Zofijo Poljšak in je oče Toneta (dolgoletni direktor Mobitela) in Gašperja Majzlja, ki je prevzel gostilno. O sestri Karmen nimam podatkov, brata Dodo in Viktor sta se pa pridružila partizanom.

Pri Franckovih v Podbrezjah se je po drugi vojni oglasil Dodo Majzelj, bratranec mojega očeta v drugem kolenu. Na Jesenicah je bil major partizanskih enot, kjer je omožil domačinko in se kmalu vrnil domov v Šentjernej. Majzljeva gostilna je kmalu spet oživela in slovela daleč naokrog.

Minka (Marija, *1868) se je poročila z Andrejem Druškovičem, ki je imel železnino v Ljubljani, prišel pa je iz Rogaške Slatine. Imeli naj bi kar tri hiše in vse naj bi zapravili za zdravljenje neozdravljive bolezni. Edini sin, Andrej (stric Rejček), je obiskoval Vadnico, najboljšo ljudsko šolo tedanje Ljubljane. Tam je njegova mama spoznala teto Maričko, katere sin Ciril je obiskoval isto šolo. Po tej poti je prišlo do dogovora o poroki Papija z Minkino sestro, Fanny Majzelj. Glej 'Mondeno življenje bratov Pavlin, 1. in 2. del'. Strica Ciril in Aci sta ostala neporočena, stric Rejček se je pa poročil z Nemko, teto Ilse iz Düsseldorfa. Najprej je bil odvetnik v Skopju, nato v Ljubljani. Moj oče ga je označil za zelo sposobnega. Ker je bila Rejčkova žena nemškega porekla, je bila po vojni izgnana iz komunistične Jugoslavije. Stric Rejček je šel z njo. Moj oče je vedno poudarjal, da je Ilse izvrstno govorila slovensko in bila narodu svojega moža z vsem srcem naklonjena. V Düsseldorfu je po očetu zdravniku podedovala lepo hišo. Atek je Rejčku tja pošiljal začimbo paprika, ki je v Nemčiji niso mogli dobiti. Stric Rejček je v izogib političnemu nadlegovanju jugoslovanskih oblasti na dopust prihajal na avstrijsko Koroško, kjer sta se z Atkom srečevala ob Vrbskem jezeru. Željno je gledal v Karavanke, preko katerih je sanjal svojo domovino.

Ko je bil njen sin izgnan, je Minka živela v Rogaški Slatini. Družina mojega očeta je takrat bila v zelo obupnih razmerah, pa vendar ji je Atek nudil edino bilko materialne podpore in ji mesečno pošiljal 500 din. Teta Minka je umrla v bedi, na 'federmodroc brez modrocev' (na postelji z vzmeteno žimnico). Stric Rejček je iz inozemstva plačeval za družinski grob. Danes je ta grob prekopan.