Dolgo 19. stoletje

»Dolgo 19. stoletje je zgodovinsko obsežno obdobje, ki smo ga zamejili z dvema velikima dogodkoma – francosko revolucijo (1789) in začetkom prve svetovne vojne (1914). V prispevku predstavljamo nekaj tem, ki pričajo o življenju na Loškem ter spremembah in vplivih slovenskih (avstrijskih) in evropskih dogodkov nanj. Kakor danes so tudi v preteklosti razvoj mesta, njegovega širšega področja in vsakdana prebivalstva usmerjali napisana in nenapisana pravila, medsebojni odnosi in vrsta okoliščin, ki so narekovale ritem življenja in napredka loškega področja.

Mesto s širšo okolico je čez stoletje spreminjalo videz in se razvijalo skozi različne upravne spremembe, povezane bodisi z menjavo državnih oblasti (francoska, avstrijska) bodisi z uvajanjem velikih reform ob modernizaciji različno razvitih ter kulturno in družbeno heterogenih dežel in pokrajin. Utrip mesta je narekovala pestra slojevitost mestnega prebivalstva s svojimi poklici, zasebnim in javnim življenjem, društvenim in družabnim dogajanjem ter nasploh razvojnimi procesi v duhu modernizacije in napredka. /…/ Vpetost loškega področja v širše svetovno dogajanje pa se kaže tudi na področju uvajanja tehnoloških novosti v prometu in industriji. Ko je drugo polovico stoletja zajel množičen val migracij iz slovenskih – in loških – dežel v tujino, so železniške povezave in čezoceanski parniki omogočali potovanja v daljne dežele. Potovali so moški, ženske in otroci, nekateri so v tujini pognali korenine, drugi so se vrnili v domovino. Veliki tehnološki dosežki so segli tudi na področje industrije, ko so na Slovenskem začeli delovati prvi parni stroji. Za začetek industrializacije na Loškem lahko štejemo ravno Krennerjevo tovarno sukna v drugi polovici 19. stoletja, zaradi katere je bil Mestni trg v Škofji Loki osvetljen z električnimi žarnicami že od leta 1894 …« (str. 17–18)

Gornji odlomek je iz prispevka Biljane Ristić, ki je skupaj s Simono Žvanut urednica tega zbornika. Ta je sklepno delo večletnega projekta, v katerem so v Loškem muzeju na dveh velikih razstavah predstavili 19. stoletje na Loškem. Ko sem pred 40 leti kot novopečeni domoznanec in urednik Žirovskega občasnika v iskanju zgodovinskih virov večkrat obiskal nepozabnega Franceta Štukla, mi je ta razložil, da je zgodovina loškega gospostva freisinških škofov po zaslugi Pavla Blaznika dobro raziskana, skoraj nepopisan list in raziskovalna naloga pa ostaja 19. stoletje tega območja. Zdaj lahko rečemo, da je ekipa Loškega muzeja to nalogo delno že opravila in postavila temelj za nadaljnje raziskovanje …