Družabno življenje v Zasipu, 2. del

Povzeto po intervjuju Petra Zupana s Tinco in Bertom Jesenškom.

Mladinski dom

Poleg pevskega zbora je vse od leta 1945 do požara Mladinskega doma leta 1961 delovala igralska skupina pod vodstvom Marjana Kraigherja. Režija, izdelovanje kulis in vse, kar je bilo potrebno za razne prireditve (proslave, drame, veseloigre, komedije), je bilo delo Marjana Kraigherja. Včasih je sodeloval poklici igralec Jože Zupan (po domače Brsov).

Pri izdelavi miz in kulis sta z mizarskim delom sodelovala Ivan Šimnic in Andrej Cerkovnik, večino materiala pa je priskrbel Alojz Pretnar.

Paru se je vtisnila v spomin marsikatera prireditev in srečanje. Zmeraj so nastopali za Prešernov dan in živo se spominjata nastopa leta 1959, ko jih je »peglal« (učil nastopati) znani zasipški igralec Joža Zupan (Brsov). Nekaj dni pred nastopom so nekateri člani zasedbe zboleli ali pa jih je zagrabila taka trema, da si niso upali na oder. Zato je nekaj vlog prevzela Tinca, druge pa kar Joža sam. Čeprav so se namesto naučenega besedila poslužili pomoči tiskane verzije Poezij, je predstava odlično uspela.

Joža Zupan pa je režiral in tudi zaigral v igri Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Tinca in Berto trdita, da je bil to najbolj dovršen nastop v njihovem delovanju. Omenjata pa še druge igre: Veriga, Dva lopova, Mi smo dimnikarji ...

Vsebina srečanj v Mladinskem domu je bila vedno primerna času. V društvu so v petdesetih letih pripravljali silvestrovanja. Kratkemu kulturnemu programu je sledila zabava. Ljudje takrat zabave niso organizirali zaradi dobička, ampak družabnosti. Na zabavi so tako prodajali vino, ki ga je vlak pripeljal iz Primorske in odložil na postaji v Podhomu, pa še to za simbolično ceno. Po navadi je na srečanje prišlo od petdeset do sedemdeset ljudi vseh starosti.

V kulturnem društvu so se zbirali ljudje vseh generacij. Tudi Berto in Tinca sta tam »prišla skupaj«. Seveda so ljudje iz objektivnih razlogov tudi odhajali – nekateri so se odselili, drugi so dobili službo v drugem kraju, mladi fantje so šli za nekaj let služit vojsko, nekateri pa so se raje posvetili umirjenemu družinskemu življenju.

Nemalo slednjih pa je v Mladinski dom hodilo v knjižnico. Berto je nekaj časa deloval tudi kot izposojevalec knjig. V tistih časih so bile knjižnice namreč del kulturnih društev.

Gonilna sila kulturnega društva je bil dolga leta pevski zbor. Na pevskih koncertih so se člani društva vedno predstavili tudi s kratkim skečem.