Družabno življenje v Zasipu, 3. del

Povzeto po intervjuju Petra Zupana s Tinco in Bertom Jesenškom.

Mladinski dom

Na žalost je dom 22. januarja 1961 zajel požar. Berto je bil pri tem prvi očividec in se dogodka še živo spominja:

»Delal sem kot strojnik v elektrarni Piškovca. Tisto nedeljo zjutraj sem se malo pred šesto uro odpravil na izmeno. Pot me je od doma vodila proti Stagnam in nato po stopnicah do obrata. V soboto zvečer so v domu imeli neke sorte prireditev, zato so zakurili tudi v gašperčku, da je grel dvorano. Že na poti od Naca proti Španu (od križišča Blejske ceste in Sebenj proti Stagnam, op. p.) sem nekaj zavohal, kar se mi ni zdelo normalno. Bil sem še precej zaspan, vendar sem se streznil takoj, ko sem prišel mimo Žaliharjeve domačije. Opazil sem, da se je pri strešnem oknu iskrilo. 'Gori!' sem si rekel.

Razmišljal sem, kako bi na kup v čim krajšem času zbral čim več ljudi, in se spomnil, da je bilo največ vaščanov zbranih pri Ulčarjevih (danes stavba družine Prešeren v Rebru, op. p.), saj so 'vahtali' Ulčarjevega Lojza, ki je ležal na parah. (v tistih časih so ljudi po smrti dali na pare – mrliški oder, kamor so jih prišli »vahtat« sovaščani, ki so v težkih časih nudili pomoč in podporo družini, op. p.) Vedel sem, da bo tam največ ljudi in da bodo lahko na pomoč poklicali svoje družinske člane.

Želeli smo gasiti, vendar nismo imeli ključa. Odločili smo se razbiti okno, vendar je vdor zraka povzročil, da je cela stavba začela goreti še hitreje. Cel zgornji del je bil namreč lesen, spodnji pa zidan. K sreči ni bil pri gašenju nihče poškodovan.

Takrat se je izgubilo veliko inventarja. Pogorele so kulise in precejšnji del knjižnice ter arhiva. Preden smo vsepovprek začeli gasiti z vodo, nam je uspelo rešiti nekaj predmetov, knjig in veliko sliko Prešerna, ki jo je narisal Marjan Kraigher.«

Kulturni dom v Sebenjah

Kljub požaru kulturna dejavnost v Zasipu ni zamrla. Pevci so se zbirali v gostilni Kurej in gasilskem domu. Leta 1965 pa so udarniško obnovili prostore stare podružnične šole in v njej uredili prostore za krajevno skupnost, povečali dvorano in uredili Lotričevo stanovanje. Dolgo je tam deloval tudi bife Encijan. Prireditve so ustaljeno potekale vsako leto, v vrhuncih kulturnega društva so imeli celo štiri odrske premiere na leto. Močna sta bila pevska dejavnost in knjižničarstvo.