Družinska turna smuka

Gregor in Anita sta svoje tri fante že hitro postavila na smuči. Živijo v Mojstrani, na koncu vasi, kjer je vedno veliko snega. »Sneg pa gmajna!« je to opisal Gregor, hvaležen, da je doma prav v vasi pod Triglavom. Tako so fantje – Tomaž je bil rojen leta 2009, Miha leta 2011, Rožle pa leta 2016 – začeli smučati kar na hribu za hišo. Gregor in Anita sta športnika, on je profesor športne vzgoje, učitelj smučanja, alpinistični inštruktor ter gorski reševalec, ona mednarodna planinska vodnica, učiteljica alpskega smučanja in učiteljica teka na smučeh.

»Tomaž je bil že od majhnega priden, sistematičen, poslušal je, kar smo mu rekli. Miha je ... malo poseben, nima nobenih omejitev. Na smučeh sploh ni začel zavijati, ampak takoj skakati. On je tisti, ki je največkrat padel, bil polomljen in šivan. Rožle pa ... tudi on gre včasih malo po svoje ...« je svoje fante opisal Gregor. Začeli so torej za domačo hišo, veliko smučali na smučišču v Mojstrani, že kmalu pa sta jih Gregor in Anita začela jemati tudi na turne smuke na smučišče Macesnovc, pa na Vršič, kasneje tudi v tujino, kjer so lepi, položnejši turnosmučarski tereni.

Oprema za otroke

Starejša fanta Tomaž in Miha sta na začetku uporabljala kar smučarske čevlje za alpsko smučanje in dereze, Gregor pa jima je nosil smuči na vrh hriba. Kot ugotavlja Gregor, se je v zadnjem času turnosmučarska oprema močno spremenila, saj še pred leti otroških kosov ni bilo na voljo. Zdaj imajo vsi trije fantje prave turnosmučarske čevlje, po navadi kupijo kar nove in jih fantje ponosijo eden za drugim. Smuči imajo seveda Elanove, Gregor je namreč tudi dolgoletni ambasador begunjskega podjetja. Zdaj, pri Rožletu, si pomaga tudi z vrvjo za vlečenje; tako najmlajši Kofler del terena, kakih 700 višinskih metrov, prehodi sam, na delu poti pa mu pomaga oče. Lansko turno smuko nad Innekremsom je tako najmlajši Kofler ocenil kot zabavno: »Ati me je vlekel. Užival sem.«

Skrb za varnost

Pri turnem smučanju je glavno pozornost treba nameniti varnosti. Gregor in Anita v okviru svoje športne agencije pripravljata tudi tečaje varnega gibanja v gorah, učita, kako pravilno uporabljati dereze, cepin in plazovno opremo, kako prepoznati nevarnost plazov ter se varno gibati po snežiščih. Tudi fante sta poučila o vsem tem, postopke pa obnavljajo vsako leto, in to kar na snegu za domačo hišo. »Da lahko ti pomagaš otrokom ali pa oni tebi, če se kaj zgodi ...« Kot sta poudarila, tudi sicer izbirajo relativno varne terene, zelo pomembna pa je tudi priprava na turo.

Turnosmučarska potovanja

Koflerjevi tudi počitnice preživljajo – kako bi drugače – aktivno. Tako poleti kot pozimi se podajo na večdnevne pustolovščine s kombijem, ki ga spremenijo v potujoči dom. Starša se menjata za volanom, fantje večji del poti prespijo. »Pozimi s seboj vedno vzamemo tekaške, alpske in turne smuči, pancarje, zimske škornje, tako da je kombi res napolnjen,« pravi Anita, ki na potovanjih skrbi tudi za to, da fantje ne pozabijo na šolo. »Šola pa absolutno, vsako jutro!« Tako je bilo tudi pred dvema letoma, ko so šli na zimsko potovanje po Bolgariji, pa lani, ko so turno smučali v Črni gori. »Božanski tereni,« je dejal Gregor, ki je sicer turno smučal že vsepovsod, tudi na Islandiji. Na družinskih turnosmučarskih potovanjih se Gregor in starejša dva fanta običajno podajo višje, v Bolgariji so denimo smučali z 2700 metrov visokega vrha, medtem ko Anita in najmlajši Rožle opravita le del ture. Fantje so po navadi na snegu od zjutraj do poznega popoldneva, zatem pa sledi kuhanje večerje, pri čemer to vzamejo kot neke vrste »timbilding« in sodelujejo vsi. In kot je povedal oče, fantje morajo tudi pomiti posodo ...

Na sredinem Večeru z razlogom, ki ga je gostil Alpski smučarski muzej Elan v Begunjah, so Koflerjevi prikazali tudi fotografije in filmčke s turnih smučanj, spregovorili pa so tudi Tomaž, Miha in Rožle. Tomaž je denimo opisal, kako sta, ko je imel devet let, z očetom turno smučala na Vršiču, z vrha Nad Šitom glava, Miha o turni smuki z Dovške Babe, najmlajši Rožle pa o turnem smučanju nad Innerkremsom in o tem, da je bil na koncu že malo utrujen in je imel »noge kot hrenovke« ...

Druženje na smučanju

Kot je povedal Gregor, je pri turni smučariji za otroke zelo pomembna družba, zato je dobro, če gre skupaj več družin ali pa se na smučanje odpravijo skupaj s prijatelji. Koflerjevi fantje gredo zelo radi turno smučat z Juretom Nočem, ki ga je Gregor poimenoval kar »guru turnega smučanja«. Z njim so naredili veliko tur, Tomaž in Miha pa sta šla večkrat z njim na turno smučarijo tudi brez staršev. Kot je povedal Jure na sredinem večeru, sta fanta neverjetno samostojna, že ko sta imela enajst in trinajst let, sta si na turi sama nadela smučarske čevlje in turnosmučarske pse. »Ko sem ju spraševal, ali potrebujeta pomoč, sta odgovarjala: Ne, sva v redu. Z njima je lažje iti na turno smučarijo kot s tri četrt odraslih ljudi. Prav nikoli ne jamrata,« je dejal.

Se fantom kdaj ne ljubi?

Kako pa je z motivacijo: se fantom kdaj ne ljubi iti na smuči? Tomaž je iskreno priznal: »Ko smo bili mlajši, prav vsakič! Zdaj pa zmeraj manj.« Temu je pritrdila Anita: »Rožle zmeraj reče: Ne bom šel! Potem pa vseeno gre in uživa.« Piko na i pa je pristavil Gregor: »Težko ti postane všeč, če ne greš in ne poskusiš. So pa otroci res trdoživa bitja in vesel sem, ko danes slišim, da jim je to, kar počnemo, v resnici všeč ...«