En nepremišljen skok v vodo je bil usoden

Kranj – Ninu Batagelju iz Ljubljane se je pri 22 letih življenje povsem spremenilo. Bil je sproščen poznopoletni dan, s prijatelji gasilci so bili ob Kolpi. Igrali so nogomet, ko jim je žoga ušla v vodo. Za njo je skočil Nino, bil je prehiter in nepremišljen trenutek. »Bil sem kot otrok, ki se požene na cesto za žogo. Samo žogo sem videl, z mislimi sem bil že nazaj pri igri nogometa,« nam pripoveduje Nino. Ni pa videl skale, na katero je z vso silo udaril z glavo. Čeprav ni skočil z višine in je imel ob skoku noge že v vodi, so bile posledice hude. Poškodoval si je hrbtenjačo, zlomil vratna vretenca in lobanjo, postal je tetraplegik na invalidskem vozičku. Zdravniki so mu povedali, da ne bi preživel, če mu ne bi v trenutku nesreče na pomoč z znanjem in usposobljenostjo priskočili gasilski prijatelji. Rehabilitacija, tako fizična kot psihična, je bila dolga in Nino pravi, da še vedno traja. Najtežja mu je bila popolna odvisnost od drugih, največja zmaga pa takrat, ko se je po nesreči lahko prvič samostojno oprhal. Dela majhne korake in šteje majhne zmage. Pomemben življenjski nasvet mu je predala medicinska sestra v bolnišnici, ko mu je dejala, da življenja za nazaj ne more spremeniti, lahko pa vpliva na tisto, kar sledi. Šport, tudi adrenalinski, ostaja pomemben del njegovega življenja, ki je po nesreči drugačno, številne prej samoumevne stvari to niso več.

Najbolj nevarne so reke

Ninova zgodba je ena izmed mnogih. Da se v poletnih mesecih vsako leto srečujejo s primeri poškodb zaradi skokov v vodo, nam pove gorenjski zdravnik, spec. kirurg – travmatolog Aleš Fabjan. Večinoma gre za lažje poškodbe, kot so udarnine, manjše rane in blažje poškodbe mišic ali sklepov. »Najhujše poškodbe – tiste, ki vključujejo glavo in vratno hrbtenico, so redke, v zadnjem letu na Gorenjskem ne beležimo takih poškodb. Se pa lahko zgodijo in so lahko smrtno nevarne ali vodijo v trajno invalidnost. V najhujših primerih pride do poškodbe hrbtenjače, kar lahko pomeni popolno ohromelost telesa od vratu navzdol. Gre za nesreče, ki v trenutku spremenijo življenje – ne le poškodovanemu, temveč tudi njegovi družini,« pravi dr. Fabjan.

Kot najpogostejši vzrok za nesrečo sogovornik navede skok v preplitvo vodo ali v vodo, ki pod gladino skriva nevarnosti (kamenje, ostanki konstrukcij, skale …). Največ poškodb ob skokih v vodo se zgodi v naravnih vodah, manj v bazenih. Kot najbolj nevarne sogovornik omeni reke, saj imajo pogosto motno vodo in spremenljivo dno. Po njegovem opažanju so najbolj ranljiva ciljna skupina mladostniki, stari med 15 in 30 let, ki so telesno aktivni, a pogosto ravnajo impulzivno in podcenjujejo tveganje.

Vsak skok je lahko tvegan

Četudi je voda dovolj globoka, lahko pride do poškodbe. »Nepravilna tehnika, slaba telesna pripravljenost ali izguba orientacije med skokom lahko vodijo do poškodb. Še posebej nevarni so skoki s previsokih mest – mostov ali skal –, kjer je težko oceniti kot in moč vstopa v vodo. Tudi udarec ob vodno gladino pri visokem skoku lahko povzroči resne poškodbe,« opozori Aleš Fabjan.

Veselje do skakanja v vodo ima tudi mnogo otrok, pri tem pa dr. Fabjan poudari, da se morajo skoki vedno izvajati pod stalnim nadzorom odraslih, otroke pa je treba naučiti pravilnega skakanja (najbolje pod strokovnim nadzorom, na varnem mestu, kot je dovolj globok plavalni bazen). »Pravilen skok pomeni iztegnjeno telo, roke pred glavo, glava med rokama – vse z namenom, da se zaščiti vratna hrbtenica. A naj poudarim: v naravnih vodah otroke raje odvračajmo od skokov na glavo,« pove.

Zlati nasveti

Sogovornika za konec povprašamo še o nasvetih, ki bi jih delil z vsemi, ki radi skačejo v vodo. Najbolj pomembno je, pravi, da nikoli in nikdar ne skačemo v neznano ali motno vodo in da pred skakanjem preverimo globino ter stanje dna. To velja tudi za vodo, ki je bila v preteklosti dovolj globoka, saj se dno zaradi naplavin ali erozije lahko spreminja. Za skakanje na glavo mora biti voda globoka vsaj 2,5 metra, skoki pa naj se nikoli ne izvajajo pod vplivom alkohola ali substanc.

Ob tem Aleš Fabjan opozori še na vedno bolj priljubljeno vodno aktivnost, ki se zadnja leta kaže kot daleč najbolj nevarna – soteskanje: »Po naši evidenci so pri soteskanju od vseh aktivnosti v vodi poškodbe najbolj pogoste. Gre za zlome v predelu gležnja in stopala, ki lahko pustijo tudi trajne posledice.« Zato je treba pri tej aktivnosti natančno upoštevati navodila vodnikov, predvsem pa ne smemo precenjevati svojih sposobnosti.