Franckova hiša

Preden se posvetim poteku življenjske poti obeh sinov Aleša Paulina iz Zadrage in Marije Ažman (Štritihove), ki sta preživela otroštvo, bi se rada zahvalila bralkam in bralcem, ki ste se odzvali na moje dosedanje zapise in mi posredovali nekaj zanimivih informacij. Tako Franckova domačija v Srednji vasi (zaselek Podbrezij; ostali zaselki so še Britof, (Pod)Tabor in Dolenja vas) prvotno ni bila last Gollmayerjevih, kot sem bila domnevala, saj so bili tu dolgo gospodarji Štritihovi, na kar me je opozoril raziskovalec gorenjskih rodovnikov Juš Kovač. Njemu in Boštjanu Furlanu bi se rada zahvalila za dragocene podatke in analize tega dela družinskih zgodb.

Štritihovi se v Srednji vasi v matičnih knjigah Župnije Podbrezje pojavljajo že vsaj od sredine 17. stoletja, najbrž pa so tam živeli že veliko prej. Leta 1721 se je Mihaelu Štritihu iz Srednje vasi in njegovi ženi Magdaleni rodil Matija, ki se je leta 1745 poročil z Ano Zupan iz Smokuča (danes v župniji Breznica). Kaže, da se je Matiji in Ani rodil sin Andrej (*1751), ki je študiral logiko (verjetno v Ljubljani), a nenadoma umrl maja 1774. Matija in Ana sta imela še Mino (*1746), Nežo (*1749), Jero (1755–1783) in Barbaro (1756–1782). Kmetijo je prevzela Jera, ki se je leta 1777 poročila z Jakobom Ažmanom (*1744) iz Britofa v Podbrezjah. Istega leta se je poročila tudi njena sestra Mina (Marija), in sicer s Simonom Zupanom iz Sebenj. Ker sta bila Jera in Jakob v 3. sorodstvenem kolenu, sta za poroko potrebovala cerkveni dispenz.

Barbara pa se je leto prej poročila z Mihaelom Gollmayerjem iz Hlebc (danes v župniji Lesce).

Prvi je gospodarjenje nadaljeval Janez Ažman, ki se je 1799 poročil z Marijo Zupec. Njunemu sinu Mihaelu (*1800) in njegovi ženi Marjeti Rozman se je leta 1841 rodila Marija Ažman, ki jo je 17-letno leta 1858 oženil dvakrat starejši Aleš Paulin, ki se je poprej iz Zadrage priženil na Franckovo domačijo.

Hči Barbare Štritih in Mihaela Gollmayerja, Gertrud (1781–1831), se je leta 1801 poročila z Valentinom Jalnom, po domače pr' Kral v Hlebcah. Medtem ko se je slednjima prva hči Marija (1801–1817) rodila v Hlebcah, sta drugo hčer Jero leta 1804 že povila v Srednji vasi 17, kamor sta se v vmesnem obdobju preselila. Tudi Jakob (*1805) in Helena (*1808) sta se rodila na tem naslovu. Drugi otroci, Katra (1810–1811), še ena Katra (1812–1824), Neža (*1814), Ana Maria (1815–1817), Maria (1820–1828) in Valentin (1818–1847), pa so se rodili na naslovu Srednja vas 16, po domače pr' Francku. Kaže, da so med letoma 1808 in 1810 dokončali novo hišo. Teta Ani mi je povedala, da se je reklo »spodnja hiša« in »zgornja hiša« ter da je bila ena zgrajena naknadno.

Večina izmed desetih otrok Gertrude in Valentina Jalna je umrla še v otroštvu. Jakoba nisem več zasledila; Jera, Helena in Valentin pa so se poročili in imeli potomstvo. Jera (1804–1831) se je leta 1823 poročila z Jožefom Hirlicem/Vidicem (Biščev v Zasipu). Helena (*1808) je nekaj let po smrti starejše sestre in matere leta 1834 omožila 48-letnega vdovca Antona Malija iz Podbrezij, kasneje sta živela in imela otroke v Radovljici. Valentin (*1818), ki je ostal na domačiji, pa se je poročil z Marijo Kosmač (1817–1857) iz Zapog pri Vodicah (glej Menjave lastništva).

Mariji Kosmač sta se v zakonu z Valentinom (*1818) rodili dve hčeri, še dva sinova in dve hčeri pa v zakonu z Alešem (*1822). Od teh otrok sta preživela le prvorojenca iz vsakega zakona.

Aleš Paulin je prišel iz Zadrage, z domačije in gostilne pr' Jan. Od sedmih sorojencev so trije postali duhovniki, edina hči je pa še mlada umrla. Vsi trije poročeni bratje so svoje prvorojence poimenovali Janez. Matijevčev se je rodil leta 1847, Janov in Franckov Janez pa leta 1848. Matijevčev in Janov Janez sta postala gospodarja na svojih domačijah, medtem ko je Franckov Janez, ki so ga opeharili za dediščino, končal kot duhovnik v Ameriki in tam ustanovil katoliško šolo, ki obstaja še danes.