/ Foto:

Zoran Smiljanić, Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood, Založba ZRC, Ljubljana, 2025, 144 strani

Fritz Lang

»Ko sem si kot desetletni pobič v starem vipavskem kinu ogledal njegovo pustolovsko grozljivko Pirati iz Moonfleeta, mi je nagnal strah v kosti. /…/ Ko sem odrasel in se znebil predsodkov pred nemimi in klasičnimi črno-belimi filmi (ali 'starimi jajci', kot se je izbrano izrazil moj cenjeni kolega Tomaž Lavrič), sem bil deležen poslastic iz Langovega repertoarja: Utrujena smrt, Nibelungi, Metropolis, Špijoni in še posebej M – mesto išče morilca so me navdušili z modernim pristopom, izvirnimi režijskimi rešitvami, hitrimi rezi, nenavadnimi manevri kamere, osupljivo likovnostjo, izbranim dizajnom, šokantnimi temami, igro svetlobe in teme, v kateri je praviloma zmagala tema; tako likovno kot vsebinsko. Lang je znal biti tudi teatralen, megalomanski in prav po germansko trd, kar ni nujno pomanjkljivost. Predvsem pa je bil drzen, provokativen, angažiran, preroški in tudi duhovit režiser, ki je rad rušil tabuje in dosegel tisto, za kar so mu rekli, da se ne da ali ne sme. V filmu Utrujena smrt nas je tako že leta 1921 pocrkljal z golimi ženskimi prsmi. Ko so me fantje iz Grossmannovega festivala pobarali, ali bi ustvaril strip o Fritzu Langu, nisem veliko premišljeval. Langa sem imel že v svojem sistemu. Poleg tega je bilo njegovo življenje ena sama pustolovščina: doživel in preživel je obe svetovni vojni, dve veliki ideologiji 20. stoletja, nemi, zvočni in barvni film, ponižanja in slavo, ljubezen in sovraštvo ter življenje in smrt. Mož nasprotij. Eden tistih velikih ustvarjalcev, s katerim osebno ne bi hotel imeti opravka, kot stripovski junak pa je bil naravnost idealen. Ta strip sem narisal sproščeno in z lahkoto. Frfotal sem med realizmom, nemškim ekspresionizmom in noirjem, skakal od nadrealizma do fantastike, si znotraj danih okvirjev privoščil bolj ali manj vse, kar mi je prišlo na misel. Večino časa sem užival. Upam, da boste tudi vi.« (Zoran Smiljanić v uvodu)

Pred 120 leti (1905) je advokat dr. Karol Grossmann v Ljutomeru posnel prvi slovenski filmski zapis. Pred 110 leti (1915) je pri njem kot vojak stanoval slikar in kipar z imenom Fritz Lang. In naneslo je, da je ta umetnik postal eden največjih filmskih režiserjev 20. stoletja. In domnevamo, da se je s filmom okužil ravno pri Grossmannu. Kakor koli že, naš umetnik stripa Zoran Smiljanić je Langovo epohalno zgodbo upodobil v stripu. Lang je najprej snemal neme filme, najbolj znan med njimi je sloviti Metropolis. Če predvajanje nemega filma ustaviš, dobiš strip. In če sličice tega poženeš v gibanje, dobiš film. In tako je Smiljanič narisal Langa. Imenitno.