Gobe niso le za na krožnik

Doktor Andrej Gregori, znanstvenik, raziskovalec, podjetnik, je svoje življenje že v mladosti zapisal gobam. Raziskovanju, gojenju in zaradi zdravilnih učinkov tudi promoviranju njihove uporabe. Prvi laboratorij je imel v kleti domače hiše v Podkorenu, je povedal na nedavnem predavanju v Gozdu - Martuljku. Sodoben laboratorij in proizvodne prostore svojega podjetja ima še vedno tam, v domači Zgornjesavski dolini.

Najprej je razmišljal zgolj o gojenju gob, je povedal. Prof. Franc Pohleven, očetov prijatelj, kasneje pa njegov mentor pri doktoratu, mu je dal prvi micelij za gojenje ostrigarjev in zdelo se mu je fascinantno, kako so iz vreč s slamo, v katero ga je dal, iz gmote, podobne plesni na francoskem siru, zrasle prave gobe. »Ampak že kmalu se je izkazalo, da v Kranjski Gori nihče ali ne pozna šitak ali pa jih enostavno ne kupuje ... In tudi Italijani raje kot tisto, kar sem prideloval jaz, jedo jurčke, lisičke in podobno,« je priznal.

Po diplomi iz agronomije se je odpravil v Azijo, kjer se je na tamkajšnjih fakultetah seznanjal prav z gobami in se, ko se je vrnil, v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj pod mentorstvom dr. Bojana Pahorja in profesorja Marina Beroviča zaposlil pri projektu, v okviru katerega so se skupaj s kitajskimi kolegi iz šanghajske akademije znanosti posvečali izolaciji in testiranju zdravilnih učinkovin v gobah. Nato je šel na svoje, ustanovil najprej inštitut in potem podjetje MycoMedica, ki je bilo leta 2012 uvrščeno med tri najboljša zagonska podjetja pri nas. Danes je v njem šest zaposlenih in ostaja edino slovensko podjetje, ki se ukvarja z gojenjem in raziskovanjem zdravilnih učinkovin v gobah. »Sami naredimo vse: v naravi najdemo gobo, iz nje v sterilnih pogojih izoliramo nekaj celic, ki se razmnožijo, naredimo substrate, na katerih vzgojimo gobo ali micelij. Ekstrahiramo zdravilne učinkovine, jih posušimo, zmeljemo v prah in to prodajamo: pod lastno blagovno znamko Goba ali pa kot surovine drugim,« je pojasnil.

Več kot zgolj jurčki, lisičke in šampinjoni

Danes v Evropi relativno malo ljudi pozna in izkorišča zdravilne učinke gob, čeprav je dokazano, da jih je človeška vrsta v ta namen uporabljala že v prazgodovini. Slavni Oetzi, na primer, ki so ga v začetku devetdesetih let našli v enem od tirolskih ledenikov, je imel pri sebi koščke različnih vrst gob, ve povedati Gregori.

Gobe so odigrale veliko vlogo pri preživetju človeštva, njihova uporaba v zgodovini pa je bila zelo pestra, še pove: »Iz brezove odpadljivke so na primer izdelovali usnju podoben material za ostrenje britvic, v Švici pa menda še vedno vlakna te gobe uporabljajo za poliranje najbolj finih mehanizmov v urah. V gobah so naši predniki ohranjali ogenj: tleča goba je lahko nekaj dni zadrževala tlečo žerjavico. Preden je človeštvo poznalo tehnike tkanja, so iz gob, posebej bukovih kresilk, izdelovali filcu podoben material in iz njega torbe, odeje, pokrivala ... Danes iz enakih materialov že delajo t. i. vegetarijansko usnje.«

Goba nesmrtnosti

Še pred nekaj stoletij so ljudje poznali in v tradicionalni medicini izkoriščali tudi zdravilne učinkovine gob, v zadnjih stoletjih pa se je to znanje pri nas porazgubilo in uporaba zmanjšala na minimum.

Na vzhodu, predvsem na Kitajskem, po drugi strani gobe še danes uvrščajo v sam vrh tradicionalne medicine, pove. »Posebej glavatec (Cordyceps) in svetlikavo pološčenko (Ganoderma); slednja raste tudi pri nas, na Primorskem, člani Gobarskega društva Gorje pa so jo našli celo na Bledu.« V tradicionalni medicini svetlikavo pološčenko uporabljajo že tisočletja za krepitev imunskega sistema, pomaga pri nespečnosti, proti onkološkim težavam in alergijam. Njeno delovanje je dokazano v stotinah študij po vsem svetu, zatrjujejo v MycoMedici. »Na Kitajskem so jo poimenovali goba nesmrtnosti in v stari Kitajski so menda obstajali celo zakoni, ki so navadnim smrtnikom prepovedovali, da bi jo užival. Če jo je kdo našel, jo je moral prinesti na dvor, kjer je dobil njeno težo povrnjeno v zlatu,« je še povedal dr. Gregori.

»Severnoameriški Indijanci so uporabljali lekarniške macesnovke, ki veljajo za prve zdravilne gobe, ki so se prodajale v lekarnah – za zdravljenje pljučnih obolenj, krepitev oziroma aktivacijo imunskega sistema, Grki so jih uporabljali proti tuberkulozi,« še navaja in doda, da tudi pri nas obstaja cela vrsta gob, ki jih lahko naberemo, ko gremo v naravo, jih posušimo in uporabimo za čaj, na primer. »Res pa je, da so razen bukove kresilke v naravi precej redke, številne med njimi tudi na seznamu ogroženih vrst. Mnoge so tudi zelo majhne in jih je težko najti.«

Vpliv razvoja tehnologije

Zato tisti, ki vedo za njihove zdravilne učinke, v današnjem času najpogosteje posegajo po gojenih gobah. V nasprotju z Japonsko, ve povedati, kjer zdravilne gobe predpišejo na recept in jih tudi pogosto uporabljajo, sploh kot podporno zdravljenje v onkologiji, jih pri nas po njegovih izkušnjah medicina večinoma apriorno zavrača, saj je, kot pravi, o njih popolnoma nepoučena. »Na medicinskih fakultetah o tem ne učijo, farmacevtska podjetja pa tudi niso navdušena nad raziskovanjem in uporabo zdravilnih učinkovin gob, ker jih najpogosteje ni mogoče patentirati – v uporabi so že stoletja, zato gojenje in uporaba ne prinašata prav velikih finančnih učinkov.«

Več znanja, večja uporaba

A Gregori verjame, da se bo s širjenjem znanja povečala tudi uporaba. V okviru svojega podjetja se povezuje tako s šolami kot z raziskovalnimi institucijami. Tako z raziskovalno skupino iz univerze v Nottinghamu raziskujejo zdravilne učinke glavatca v povezavi z artritisom, z Biotehniško fakulteto raziskujejo učinkovine rdečih kvasovk riža, konec februarja pa so z ljubljansko Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo začeli projekt, v okviru katerega bodo eno od zdravilnih učinkovin iz te gobe ter ugotavljali, kako jo iz prehranskega dopolnila spraviti na nivo zdravila.

Bolj hrana kot zdravilo

Zanimivo: gobe za hrano uporabljamo skoraj vsi, malokdo pa pomisli, da so zdravilne, pravi. »Po mojih izkušnjah se zanje v tem smislu zanimajo predvsem tisti, ki jih je uradna medicina pustila na cedilu, ko se jim je predpisovalo predvsem zdravila za blaženje simptomov in obenem z dolgotrajno uporabo povzročalo dodatne zdravstvene probleme. Zato si želim, da bi iz vrst gliv, za katere vem, da ljudem zares pomagajo pri zdravstvenih težavah, razvili še boljše proizvode, kot jih imamo, da bi jih standardizirali in da bi se njihova uporaba med prebivalstvom bolj razširila. Ena od takšnih je glavatec, gliva, ki je v naravi zajedavec na insektih in ima sposobnost po eni strani krepitve, po drugi strani pa umirjanja odzivnosti imunskega sistema. Ima močno protivirusno in protivnetno delovanje, uporablja pa se tudi za zdravljenje neplodnosti; priporočamo ga ljudem, ki imajo boleče in otekle sklepe, kot sta putika, artritis … Ob finančni podpori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo razvili nov izdelek, ki ima standardizirano vsebnost zdravilne učinkovine kordicepin in ga bomo v kratkem dali v prodajo.«

Največji organizem na svetu

In za tiste, ki ob besedi goba še vedno pomislimo le na jurčka, lisičko, šampinjon in – bog ne daj – mušnico: Goba je zgolj zunanji, vidni del organizma, imenovanega gliva. Kot pojasnjujejo na Mikološki zvezi Slovenije, je pod zemljo, pod listjem v podrasti, v trohnečem lesu, v različnih razkrajajočih se organskih snoveh ali v skorji dreves nevidni, a glavni del organizma, sestavljen iz drobnih razvejanih nitk, imenovanih hife. In ta del imenujemo podgobje ali micelij. Prav zaradi njega, slikovito opiše Dr. Gregori, so glive največji živi organizmi na svetu. »Pozabite na sinje kite, brontozavre in sekvoje ... Največji organizem na svetu je gliva štorovka v Severni Ameriki, ki pokriva kvadraturo devetsto hektarov in je stara okoli 2.200 let. Opazili so jo, ko so iz letal videli veliko čistino v gozdni pokrajini, štorovke so namreč paraziti, ki napadajo tudi živa drevesa in jih uničijo. Vzorec DNK micelija na eni strani in velikanske gozdne čistine na drugi je pokazal, da povsod raste ista gliva.«