Gorenjski glas v osemdesetih

Poldka/Leopoldina Bogataj, urednica Gorenjskega glasa od 1986, je leta 2000 dobila novinarsko nagrado za življenjsko delo. V predlogu za podelitev nagrade sem posebej poudaril njeno zavzemanje za tranzicijo Gorenjskega glasa iz družbenopolitičnega glasila v odprt in odgovoren medij, ki se je vsestransko odprl za demokratične pobude:

– 1986: Gorenjski glas odpre svoje strani pismom bralcem in odmevom, ki so bili že pluralno obarvani.

– 1987: Redno začnejo izhajati Odprte strani, sprva enkrat mesečno, naslednje leto dvakrat. Z njimi se je časopis odprl ambicioznejšim tematskih obravnavam, ki so vsebinsko in kakovostno segle v širši prostor. V mavrici vsebin so nastopali: Igor Torkar, Alenka Potočnik Lauko, Franc Svoljšak, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bučar, dr. Tine Dolgan, Janez Janša, Miha Naglič, Jože Dežman …

– 1988: Po desetletnem premoru začne ponovno izhajati kulturna priloga Snovanja, prava gorenjska kulturna revija.

– 8. marca 1988 je bila prva Glasova preja. Ta časopisni »talk show« ima s svojimi vsaj 129 ponovitvami in imenitnimi gosti (omenimo predsednika države, vlade, nadškofa, ministre, politike, diplomate, gospodarstvenike, umetnike, znanstvenike …) najdaljšo tradicijo pri nas.

– 1989: Gorenjski glas zaorje ledino v jugoslovanski medijski demokratizaciji, ko gosti tri številke Demokracije, prvega opozicijskega časopisa pri nas.

Amnesty International

Dne 10. decembra 1988 je v Prešernovem gledališču v Kranju začela delovati slovenska Amnesty international (AI), prva v Jugoslaviji in vzhodni Evropi. Pobudnica ustanovitve je bila tedaj šestnajstletna Suzana Dewa, ki je vodila občinski center klubov OZN pri ZSMS. Dewa zdaj živi v Avstraliji. V GG so Amnesty International namenili mladinsko stran 20. decembra 1987 in napovedali, da bo ta dan prvi sestanek v sobi 16 kranjske občine. To objavo je pripravil Vine Bešter, ki je napisal tudi več drugih angažiranih prispevkov, ki so odmevali po Sloveniji. Napovedal je, da »želi podati predvsem osnovne informacije, ki pa so, glede na aktualne razmere v državi, v marsičem zelo zgovorne«. Ustanovitev je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic pozdravil Igor Omerza, da »širi in poglablja slovensko in jugoslovansko demokratično fronto«. V Glasu je Dewa povedala, da so ustanovitev pripravljali dve leti: »Presenečena sem nad velikim odzivom med ljudmi, saj smo že ob ustanovitvi zabeležili okrog 40 članov, od 16 do 61 let, pestra je tudi socialna struktura, na listi imamo tako dijake kod dva doktorja znanosti.« Ob tridesetletnici slovenske AI so v Kranju odkrili spominsko ploščo.