Gorske lilije

Kakor lahko preberemo v izčrpni botanični knjigi Vernona H. Heywooda Cvetnice – kritosemenke sveta, so lilijevke (Liliaceae) ena največjih družin cvetnic in nedvomno ena najpomembnejših hortikulturnih družin, od katerih mnoge krasijo vrtove, druge pa so namenjene celo prehrani. Mala flora Slovenije pove, da rastejo na slovenskem ozemlju tri avtohtone vrste lilij: zlati klobuk ali turška lilija (Lilium martagon), brstična lilija (L. bulbiferum) in kranjska lilija (L. carniolicum). Vse so zavarovane z zakonom.

Turška lilija – Vršič

Po močno ovinkasti poti se bomo iz Kranjske Gore podali z vozilom proti našemu najvišjemu gorskemu prevalu Vršič. Pri tem se bomo kajpak spominjali žrtev snežnega plazu, ki je po uradnih podatkih usodno prizadel 106 ruskih vojnih ujetnikov in 18 stražarjev. Prevozno cesto je po prvi svetovni vojni dal zgraditi kranjski gradbenik Josip Slavec. V spomin ruskim žrtvam so že leta 1915 postavili na enem od petdesetih ovinkov lično leseno kapelico sv. Vladimirja.

In ob tej vijugasti poti bomo zagotovo opazili tudi gorsko cvetje, med katerim je za fotoobjektiv zagotovo še posebno privlačna turška lilija. Ime je dobila po svojem cvetu, podobnem turškemu pokrivalu fes. Redko jo vidimo na nižjih rastiščih, večinoma raste na višjih travnikih, posekah in gozdovih. Socvetje ima od tri do deset nazaj zavihanih cvetnih listov, ki so svetlo škrlatni in posuti s temnejšimi pegami.

Brstična lilija – Trenta

Drugo našo gorsko lepotico, brstično lilijo, sem odkril tik nad ozko strugo Soče v Trenti, pod spomenikom poetu Julijskih Alp Juliusu Kugyju. Trenta je razprostranjena slikovita ledeniška dolina, ki sega od tesni pri Bovcu do izvira Soče in doline pod Bavškim Grintovcem. Sodi v naš dragoceni Triglavski narodni park, kjer najdemo tudi planinski botanični vrt Juliana.

Cvet brstične lilije je tako velik, kot da je ušel iz kakšnega predmestnega vrtička. V Sloveniji raste po travnikih in posekah z apnenčasto podlago v višjih legah in nosi pri višini okrog enega metra večinoma po enega, lahko pa tudi več rožnatih cvetov. V zalistju je videti zarodne brstiče, ki vzkalijo, ko padejo na zemljo.

Kranjska lilija – Križna gora

Na slemeniti vrh Križne gore nad Kranjskim in Loškim poljem se bomo podali zaradi neprecenljivega razgleda na severno ter južno stran in pa predvsem zaradi cerkve sv. Križa. Na zunaj skromna cerkvena stavba skriva v prezbiteriju zelo dragocene freske Jerneja iz Loke (1504) s prizori legende o sv. Urhu in sv. Korbinijanu, ustanoviteljev freisinške škofije. Kar nekaj časa si moraš vzeti, da med drugim zapopadeš dramatično dogajanje vpreženega medveda ...

Med pohajanjem po prepišnem slemenu nenadoma zagledamo našo tretjo gorsko lepotico, kranjsko lilijo. Olistano steblo, visoko do enega metra, navadno nosi en sam oranžnordeči, včasih pa tudi rumeni cvet. Ta ima značilno zavihane cvetne liste. Raste po gorskih livadah, kamnitih pobočjih in meliščih, tu pa si je ustvarila domovanje kar sredi travnika. Rastišče kranjske lilije naj bi bilo precej obsežno, od severovzhodne Italije do zahodne Bosne. Vendar so bosanski botaniki z genetskimi raziskavami dognali, da raste pri njih avtentična bosanska lilija (Lilium bosniacum), ne pa podvrsta kranjske lilije.