Humarjev prenosnik z Daulagirija

Ljubljana – Danes že legendarni slovenski alpinist Tomaž Humar, doma iz Kamnika, je premikal meje v svetu himalajizma. Takšen je bil tudi njegov vzpon po južni steni Daulagirija, sedme najvišje gore na svetu, od katerega je pred kratkim minilo 25 let. Humar se je takrat zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedal vrhu, a za prvenstveni vzpon prejel nominacijo za prestižni zlati cepin, ki ga je sicer že tri leta prej osvojil za vzpon na goro Ama Dablam.

Humarjevo plezanje na Daulagiri pa ni ostalo v spominu zgolj zaradi premikanja meja možnega v svetu alpinizma, temveč se ga mnogi spominjajo tudi zaradi precejšnje medijske pozornosti, ki je je bil deležen. Prvič v zgodovini alpinizma je bilo vzpon namreč mogoče spremljati na spletu, tako rekoč v živo.

Odprava Daulagiri 1999 je bila v mnogih pogledih revolucionarna. Takrat je bilo vzpostavljeno prvo sistematično javljanje iz Himalaje, kjer so slike in sporočila vsakodnevno prihajali na spletno stran www.humar.com, ki je v času odprave zabeležila več kot milijon obiskov na dan, kar je bil za tisti čas izjemen dosežek.

Laptop iz Himalaje

Pomembne obletnice Humarjevega vzpona so se zato spomnili tudi v Računalniškem muzeju v Ljubljani, kjer so pred kratkim v svojo muzejsko zbirko vključili prenosnik, ki ga je uporabljala odprava na Daulagiri. »Ta prenosnik je bil ključnega pomena za komunikacijo in dokumentiranje vzpona v ekstremnih razmerah na osem tisoč metrih nadmorske višine, zdaj pa bo kot del muzejske zbirke pričal o pionirski rabi tehnologije v alpinizmu in izjemnem dosežku, ki še danes velja za neponovljivega,« so zapisali ob tej priložnosti.

Dogodkov izpred četrt stoletja se je spomnil tudi takratni tehnični strokovnjak odprave Jan Žorž: »S skromno opremo in veliko iznajdljivosti smo vzpostavili sistem, ki je omogočil, da so dogodki iz Himalaje postali dostopni svetu v skoraj realnem času. To je bil pionirski korak za povezovanje tehnologije in alpinizma.«

O podvigu svojega očeta in pomenu odprave je spregovoril tudi Humarjev sin Tomaž Humar mlajši. »Moj oče je skupaj z Janom Žoržem in Andrejem Kmetom razvil sistem za sprotno spremljanje in obveščanje, kar je bilo za tiste čase popolnoma nepredstavljivo. Prav ta sistem, ki je temeljil na prenosniku, je omogočil sprotno pošiljanje fotografij in informacij neposredno iz Himalaje, kar je odpravo poneslo v zgodovino tudi z vidika tehnoloških dosežkov,« je povedal.

Ob tej priložnosti je ekipa podkasta Ogrodje posnela tudi epizodo Laptop iz Himalaje, v kateri je o odpravi in tehničnih izzivih, ki so jo spremljali, spregovoril tudi Jan Žorž.

Eden ključnih tvorcev slovenskega alpinizma

Tomaž Humar ali gozdni Joža, kot se je sam rad imenoval, še danes ostaja v spominu kot eden tistih, ki so najbolj zaznamovali slovenske uspehe v svetu alpinizma. Za svoje zasluge je med drugim prejel tudi častni znak Republike Slovenije in Bloudkovo nagrado, leta 2000 pa je poleg legendarnega Reinholda Messnerja in Edmunda Hillaryja v Italiji prejel encijan za življenjsko delo.

Slovenija in svet sta zanj trepetala ob vzponu na Nanga Parbat leta 2005, ko so ga po šestih dneh bivakiranja rešili s pakistanskimi vojaškimi helikopterji, kar velja za eno najbolj tveganih reševanj v Himalaji, in nato znova leta 2009, ko se ni vrnil z gore Langtang Lirung.