Iz Slovenije na drugi konec sveta

Tržičan Aleks Peternel in Sindy Smodiš iz Logatca sta par, ki ju povezuje strast do potovanj, ustvarjanja videovsebin in raziskovanja novih kultur. Spoznala sta se že v prvem letniku fakultete, kjer sta skupaj sedela pri urah anorganske kemije, in od takrat naprej negujeta prijateljstvo, ki se je sčasoma razvilo v ljubezen. Danes živita na Novi Zelandiji, a njuna zgodba je polna nepozabnih dogodivščin, izzivov in trenutkov, ki so jima odprli oči za širni svet. Skupna ljubezen do potovanj, snemanja videovsebin in kuhanja za prijatelje je postala osrednja točka njunega odnosa. Potovanja jima niso le način za pobeg od vsakdana, temveč tudi priložnost za osebnostno rast in spoznavanje novih krajev ter kultur.

Potovanja niso nujno draga

Svoja potovanja delita z občinstvom na svojem kanalu na YouTubu, kjer ustvarjata pod imenom Ponč in Sonč. Ime je sestavljeno iz njunih ljubkovalnih vzdevkov – Aleks je Ponč (kot pončo ali dežni plašč), Sindy pa Sonč (sonček). Glavna ideja njunih vsebin je, da potovanja niso nujno draga in da so lahko dostopna vsem, po drugi strani pa približati potovanja tudi tistim, ki zaradi različnih razlogov ne morejo potovati. Na ta način jim vsaj virtualno lahko omogočita skok v svet. Poleg tega želita pokazati, kako dobro smo Slovenci pozicionirani v svetu in kako potovanja širijo obzorja ter prinašajo novo perspektivo življenja.

Številni izzivi in avanture

»Obiskala sva že kar nekaj držav, in to še preden sva sploh začela z najinim YouTube kanalom. Med najbolj zloglasnimi pa je enomesečni roadtrip (krožno potovanje) po ZDA, blišč in beda Indonezije, nato so tu krasna Turčija, sončna Mehika, s turisti nagnetena Tajska, obisk nepriznane države na otoku Ciper, rajski Cookovi otoki, večina evropskih držav,« naštevata. Pojasnita tudi, da potovanja niso vedno le popolna. Eden od bolj neprijetnih trenutkov je bil, ko je Aleks v Indoneziji doživel zastrupitev s hrano, kar ga je pripeljalo v bolnišnico. V ZDA sta se znašla v neljubi situaciji, ko sta po nesreči naletela na nasilnega moškega. Poleg tega sta se spoprijemala z izzivi, kot so kraje denarnic, policijske kontrole in vprašljive kupčije, kjer do zadnjega trenutka nista vedela, ali so ju pretentali. Vsekakor pa eden najlepših trenutkov njunih potovalnih dogodivščin predstavlja zaroka na Baliju, ki pa zaradi tropske nevihte skorajda ne bi uspela. Njuna potovanja so običajno kombinacija načrtovanja in trenutnih navdihov. Pogo­sto se odločata glede na cene letalskih vozovnic, kar jima omogoča, da spontano izbirata destinacije. Kar se tiče jezikovnih ovir v državah, kjer ne govorijo poznanih jezikov, se znajdeta z uporabo aplikacij, kot je Google Translate, ali pa se preprosto sporazumevata z rokami.

Življenje v kovček in gremo

Oktobra 2023 sta se odločila za največji podvig v svojem življenju – selitev na Novo Zelandijo. To je bila težka odločitev, saj sta v Sloveniji pustila varni službi, prodala svoje imetje in se izselila iz stanovanja. A Novo Zelandijo je vedno spremljal sloves dežele neokrnjene narave, oddaljene od evropskega vrveža, kar ju je še dodatno pritegnilo. »Odločitev ni bila enostavna, poleg tega sva potrebovala veliko poguma za tak korak. Največji izziv je bil zagotovo zapakirati celotno življenje v kovček in oditi. Potrebovala sva spremembo, poleg tega pa nama je tekel zadnji vlak za pridobitev delovnega vizuma za mlade,« pojasnjujeta. Na pot sta se odpravila lani oktobra, a sta si za pot do Nove Zelandije vzela kar en mesec časa. »Vmes sva imela še poročno potovanje na Tajskem in kratek postanek v Kuala Lumpurju,« razloži Sindy. Ko sta končno prispela, ju je pričakal popolnoma nov svet. »Južni otok, na katerem sva trenutno, slovi po izredni gostoljubnosti ljudi, kar sva občutila tudi na lastni koži. Še kjerkoli sva bivala, so naju zelo hitro vzeli za svoje in lahko rečeva, da imava kar nekaj prijateljev po celotni državi.«

Nova Zelandija ponuja neverjetno raznolikost narave. Od mogočnih gora do tropskih plaž, ledenikov in vulkanov – vse to sta Aleks in Sindy doživela med raziskovanjem Južnega otoka. Še posebej so ju prevzela ledeniška jezera v okolici Mt. Cooka, mistični Milford Sound in nacionalni park Abel Tasman, ki ju spominja na prizore iz Jurskega parka. V prihodnjih mesecih nameravata raziskati še Severni otok.

Ko sta prispela na Novo Zelandijo, sta se odločila za precej nekonvencionalno rešitev – kupila sta si avtodom, ki sta ga poimenovala Binko the Kombičko. Ta je postal njun dom na kolesih za dobršen del leta. V zimskem času pa sta bila primorana najti stanovanje, kar je bil zanju precejšen izziv, saj so nepremičnine tudi na Novi Zelandiji zelo iskane. Posebnih težav na prilagajanje na novo življenje nista imela, razen časovne razlike, ki znaša dvanajst ur, kar pomeni, da sta dan praktično zamenjala za noč. »Prav tako je malce smešno, da imamo ravno nasprotni letni čas kot Evropa, kar je posledica življenja na južni hemisferi. Ko se domači pritožujejo čez visoke temperature, midva zmrzujeva v snegu,« pove Aleks. So pa Novozelandci zelo samosvoj narod. »Presenetilo naju je, kako malo oblačil nosijo pozimi, ko je zunaj minus in zelo mrzlo. Nekaj povsem običajnega je, da nosijo kratke hlače in kratke majice v zimskem času. V ostalem delu leta pa tudi ni nič nenavadnega, da vidiš številne bosonoge ljudi, predvsem otroke. In to povsod, od bencinskih črpalk, vrtcev do trgovin,« pripovedujeta o vsakodnevnih zanimivostih, ki jih vidita v »deželi dolgega belega oblaka«. Kljub veliki razdalji pa sta v letu dni že imela slovenske obiske. »Obiskali so naju štirje prijatelji, ki sva jim želela predvsem predstaviti življenje v avtodomu, saj je Nova Zelandija zelo naklonjena temu tipu življenja in potovanja. Tako smo se skupaj odpravili na dvotedensko krožno potovanje po celotnem Južnem otoku.«

Delo našla brez težav

Kar se tiče služb, Aleks in Sindy nista imela večjih težav. Na Novi Zelandiji, kot pravita, delo vedno obstaja, če si ga pripravljen opravljati, četudi je treba začeti na dnu, z metlo v roki. Presenetila ju je novozelandska delovna kultura, ki zelo ceni vse vrste dela, ne glede na to, kako preprosto ali kompleksno je. »Življenje tukaj je super, imajo zelo kvalitetno hrano, delavniki niso predolgi, dobro je poskrbljeno za zdravstvo in ljudje se nama po večini zdijo srečni. Cene v trgovinah so primerljive s Slovenijo, plače pa imajo skoraj dvakrat višje. Verjetno bi tukaj ostala dlje časa, če ne bi bilo tako daleč od doma in če tukaj ne bi bilo ozonske luknje, ki potencira moč UV žarkov in posledično sončnih opeklin,« sta povedala.

Manjkajo jima smokiji in pašteta

Čeprav sta na Novi Zelandiji srečna, oba priznavata, da pogrešata nekatere stvari iz Slovenije. »Pogrešava pašteto in smokije,« smeje pravi Sindy, »ampak sva tukaj odkrila toliko nove hrane, da bova pogrešala to, ko se vrneva domov.« Ko ju vprašam, ali je Nova Zelandija njuna končna destinacija, Aleks odgovori: »Ne, tu bova le eno leto. Po izteku vizuma se vračava domov, morda pa si na poti nazaj privoščiva še kakšen daljši postanek.« Sindy zaključi: »Najin načrt za prihodnost je odprt. Trenutno se bova prepustila toku življenja in videla, kam naju bo to peljalo.«