JBTZ in Odbor za varstvo človekovih pravic (1. del)

Po aretaciji Janeza Janše, Davida Tasića in Ivana Borštnerja je začel delovati Odbor za varstvo človekovih pravic. Pridružilo se mu je več kot sto tisoč posameznikov in tisoč kolektivnih članov. Protestirali so proti sojenju gornjim trem in Franciju Zavrlu pred vojaškim sodiščem. Torej se je Božo Repe motil, ko se je zgražal nad »menda izmišljotino« v resoluciji Evropskega parlamenta o komunističnem nasilju v Sloveniji, da je bilo »več kot 100 tisoč slovenskih prebivalcev, ki so se uprli komunističnemu sistemu in njegovemu ideološkemu zatiranju«. Pa jih je bilo samo v odboru več kot 200.000.

Več kot 14.000 na Gorenjskem

Na Gorenjskem se je odboru pridružilo več kot 14.000 posameznih članov.

Kranj je po številu podpisov med tedanjimi občinami na drugem mestu za Ljubljano.

Pod skupnim imenovalcem obrambe človekovih pravic in zahtev za demokratizacijo so se podpisovali pod okriljem Zveze socialistične mladine in Zveze sindikatov. V ZSMS so k odboru pristopale tako občinske konference kot krajevne, šolske, tovarniške. Grozeče gospodarsko umiranje je prav gotovo spodbudilo množične pristope k odboru: omenimo Iskro Telematiko, tovarno Veriga Lesce, Železarno Jesenice, Elan …

Pristopali so iz šol, državnih organov, društev. Podpisi so bili zbrani referendumsko, s polno odgovornostjo podpisnikov oz. predstavnikov skupnosti.

Taborniški odred bistriških gamsov Kamnik je sporočil odboru: »Glasovalo je 20 delegatov, 19 delegatov je glasovalo za pristop k odboru, nihče ni bil proti, en delegat se je glasovanja vzdržal.«

Konferenca OO ZS SŽ Veriga Lesce pa: »Delavci SŽ Veriga Lesce so na zborih delavcev soglasno sklenili, da pristopajo k Odboru za varstvo človekovih pravic.«

In Kegljaški klub Ljubelj: »Udeleženci kegljaškega tekmovanja v počastitev dneva republike, 29. novembra 1988, dajemo popolno podporo Odboru za spoštovanje človekovih pravic in suverenost ter podporo četverici obsojenih. /…/

Na tekmovanju je sodelovalo 51 četvork, to je 204 nastopajoči.

Podporo odboru in četverici je podpisalo 173 nastopajočih.

12 nastopajočih ni hotelo oziroma ni upalo podpisati, 19 pa jih je nehote pozabilo.«

Med posamezniki so tudi tisti, ki so potem vstopili v državno politiko, omenimo Andreja Štera, Branka Grimsa, Antona Tomažiča.

Rudi Šeligo je v letih 1987–1991 vodil Društvo slovenskih pisateljev, ki se je posebej izpostavljalo tako pri obrambi četverice kot pri ustavnih spremembah.