Kaj po šoli (2)

Mladi s posebnimi potrebami imajo na prehodu v zaposlitev velike težave, kar ugotavljajo tudi na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice. O tem so govorili na strokovnem posvetu z okroglo mizo, ki so ga pripravili pred kratkim.

Večina v VDC

»Veliko mladih s posebnimi potrebami nima zaposlitve ali pa so zaposleni le občasno. Delodajalci poročajo, da vključevanje oseb s posebnimi potrebami na trg dela onemogočajo predvsem ekonomska logika in hude socialne obremenitve, ki jih imajo delodajalci. Zaposlitve za težko zaposljive osebe so možne v cvetličarstvu, preprostih delih v kuhinji, pomožnih delih v delavnici, na komunalnem področju, v pralnici, kmetijstvu, vrtnarstvu, turizmu, gostinstvu, domači obrti, aktualno je socialno podjetništvo,« je povedala Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja Jesenice. Učenci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, ki ga imajo tudi na jeseniški šoli, lahko v njem ostanejo do 26. leta starosti, nato pa se lahko vključijo tudi v varstveno-delovne centre. Kot pravi Valančičeva, se velika večina njihovih učencev vključi v VDC Jesenice. Maja Robič, vodja varstveno-delovnega centra, ki deluje pod okriljem CUDV Radovljica, je povedala, da uporabnike vključujejo v dve enoti: ena je v Radovljici na več različnih lokacijah, druga pa na Jesenicah. Nudijo jim storitve vodenja, zaposlitve in varstva, in sicer ob upoštevanju individualnih potreb in sposobnosti posameznika. Veliko pozornost namenjajo tudi vključevanju v širše družbeno okolje.

Razvijati močna področja

Pomembno je, da šole že v času šolanja pri učencih s posebnimi potrebami iščejo močna področja, na katerih gradijo in jih razvijajo, česar se zavedajo tudi na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice. »Imamo delavnico gline, šolski vrt, poteka usposab­ljanje za delo v kuhinji (kuhanje, skrb zase, peka), za čiščenje, različna hišna opravila …« je dejala Valančičeva in dodala, da iščejo podjetja, ustanove, ki so pripravljeni sodelovati z njimi. »En učenec je na redni praksi v knjižnici na Jesenicah, učenka je bila na praksi pri lokalnem gostincu, v cvetličarni … Skratka, glede na močna področja otrok tudi iščemo ustrezne zaposlitve.«

Vsako leto izdelujejo voščilnice za zunanje ponudnike (Občina Jesenice), lani decembra so se pet dni s svojimi glinenimi izdelki predstavljali na adventnem sejmu v nemškem mestu Nagold, vsako leto organizirajo Naš dan za zdravje, pripravijo novoletno prireditev, organizirajo Poldkovo kavarno, ko se učenci za en dan spremenijo v lastnike kavarne: sešijejo predpasnike, metuljčke, pripravijo različne jedilnike in jedilne liste, spečejo sladice, skuhajo tople napitke, pobirajo naročila, strežejo, zaračunajo, pri čemer so plačilno sredstvi gumbi ... Vključujejo se v različne razvojne, pilotne projekte, ki pomembno prispevajo k inkluziji v okolje. »Skratka, iščemo možnosti, aktivnosti, da se vsak najde na nekem področju, in slednje potem razvijamo,« je še pojasnila Aleksandra Valančič.

Pomembno sodelovanje

Strnila je glavne poudarke okrogle mize. »Najpomembnejši so sodelovanje in povezovanje med institucijami, poznavanje različnih možnosti vključevanja v širšo družbo, iskanje različnih možnosti za začasno ali trajno zaposlovanje invalidov, vzpostavljanje varnega in sprejemajočega, inkluzivnega širšega okolja, ki bo tudi invalidom ponujalo možnosti za optimalno funkcioniranje, delovanje v okolju ter omogočalo maksimalno samostojnost.«

(Se nadaljuje)