simbolične šola šolstvo OŠ Bistrica pri Tržiču / Foto: Tina Dokl

Model se usmerja v dinamiko učilnice, vzdušje v zbornici, dogajanje na hodnikih in vsakodnevne odnose med vrstniki. Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Kako vključujoča je šola

V Centru Janeza Levca Ljubljana so kot nosilni partner sodelovali v mednarodnem projektu Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij, v katerem so razvili Model za merjenje in razvoj inkluzivnosti v šolah. V obdobju 36 mesecev so bili razviti vprašalniki za zaposlene, starše in učence, vprašanja za vodstvo šole, navodila za izvedbo fokusnih skupin, priročnik in kalkulator za izračun indeksa inkluzije. Model že širijo v strokovno okolje, šole ga že lahko uporabijo, pri tem pa jim v Centru Janeza Levca Ljubljana nudijo tudi strokovno podporo in pomoč. Koliko šol se bo odločilo preveriti, kako inkluzivne so, za zdaj še ni znano, saj se je šolsko leto komaj dobro začelo.

Model z večnivojskimi orodji šolam prvič sistematično omogoča, da se inkluzija meri, razume in načrtno razvija.

»Model za merjenje in razvoj inkluzivnosti v šolah pomeni pomemben premik h gradnji vključujočega šolskega okolja, v katerem ni prostora za diskriminacijo, predsodke, etiketiranje, stigmatizacijo in izključevanje, kar žal narašča tudi v našem prostoru,« poudarjajo v Centru Janeza Levca Ljubljana. Pojasnjujejo, da sistematični model s spletnim orodjem predstavlja prelomen mejnik na področju razvijanja vključujočega šolskega okolja, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, enakovredne in varne. S tem se odpira prostor za premik, ki šolam omogoča oblikovanje okolja, kjer lahko vsak učenec prepozna in razvija svoje potenciale ter napreduje – ne glede na to, kdo je, s kakšnimi izzivi se srečuje, kakšno je njegovo socialno ozadje ali od kod prihaja. Model z večnivojskimi orodji šolam prvič sistematično omogoča, da se inkluzija meri, razume in načrtno razvija. Izvira iz preverjenega modela, ki je nadgrajen z avtentičnimi in praktičnimi izkušnjami ter oblikovan za uporabo v slovenskem prostoru.

Model se usmerja v dinamiko učilnice, vzdušje v zbornici, dogajanje na hodnikih in vsakodnevne odnose med vrstniki. Na voljo je tudi priročnik kot vodič skozi orodja, ki izmerijo indeks inkluzivnosti določene šole. »V času, ko se tudi šolsko okolje čedalje močneje razvija v smeri individualizacije, tekmovalnosti in napetosti, slovenske šole tako prvič dobivajo sistemsko podporo za integracijo inkluzivnih praks, kulture in politik. Inkluzija v vzgojno-izobraževalnem sistemu je eden ključnih dejavnikov dolgoročne družbene odpornosti in razvoja, odpira polje za grajenje človeškega in družbenega kapitala ter vzgaja prihodnje odrasle, ki bodo sposobni graditi povezovalno, inovativno in demokratično družbo,« še pravijo v Centru Janeza Levca Ljubljana.

Želijo si, da bi se že v tem šolskem letu čim več šol odločilo za izvedbo modela in njegovo implementacijo ter ga prepoznalo kot naložbo, ki presega zgolj priporočilo. »To bo naredilo razliko med orodjem, ki ostane na papirju, in procesom, ki se dejansko uresničuje v razredih. Velike spremembe se zgodijo le, če jih podpira tudi širši prostor razumevanja in spodbude.«

Aplikacija IndeksInkluzije+ šolam omogoča brezplačno uporabo orodja za zbiranje podatkov in samodejni izračun indeksa inkluzije. Dostopna je na spletnem portalu modela inclusionindex.eu. Šola torej sledi modelu, ki vključuje merjenje, interpretacijo, strateške in razvojne ukrepe. Šole dobijo konkretne rešitve in usmeritve za nadaljnje razvojne korake in za akcijski načrt. Po enem letu lahko orodje uporabijo ponovno in preverijo napredek, ki so ga naredili v smeri bolj vključujoče šole za vse.