Kapela, ki ima svoj čar

Notranjost leta 1905 zgrajene kapele sv. Križa na pokopališču v Selcih sta načela vlaga in zob časa, zato se je Župnija Selca lani lotila obnove in jo letos jeseni tudi uspešno končala. Projekt so sklenili z nedavnim odprtjem in blagoslovom kapele, ki so jo v začetku lanskega leta razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. »Pred prenovo je bila kapela skladišče pokopališke opreme, sama po sebi pa zelo zanimiva, ker je bila ohranjena nespremenjena vse od leta 1905. Zasnovana je bila zelo celostno, sodelujoči avtorji pa so bili v tistem času eni najbolj vrhunskih na tem območju,« je poudarila akademska kiparka, konservatorka in restavratorka Mateja Ocepek, ki je vodila obnovitvena dela.

Notranjost kapele je zasnoval znani slovenski arhitekt Ivan Vurnik iz Radovljice, vhodni portal s Kristusovim reliefom na fasadi je ustvaril njegov oče, kipar Janez Vurnik ml., oltarji in izrezljane hrastove klopi pa so delo kiparja, rezbarja in restavratorja Josipa Grošlja iz Selc in njegovega posinovljenca Jožeta Urbanije. Gradbena dela je opravil domačin Janez Krek, glavni vhod na pokopališče pa je delo arhitekta Jožeta Plečnika. »Kapela je bila res vrhunsko opremljena za tisti čas. Ima svoj čar. Vse stvari so bile ohranjene v originalu iz leta 1905 – vsi pasarski izdelki, se pravi vsi svečniki, lučke s kovinskimi nosilci,« je pojasnila Ocepkova.

A v notranjosti je škodo povzročala vlaga, dodatne poškodbe pa so nastale tudi zaradi preteklega zamakanja strehe, ki so jo nato leta 2017 popravili. Na stenah je bila plesen, izločali so se solitri, ometi v spodnjem delu so odpadali, poškodbe so nastale tudi na stenskih poslikavah in opremi, predvsem na klopeh. Ves spodnji del ometa so po besedah Ocepkove odstranili in ga nadomestili z novimi apnenimi ometi, prav tako so očistili stenske poslikave in rekonstruirali manjkajoče dele poslikav. Kapelo so predhodno zaplinili proti črvojedosti, opremo pa so restavrirali v restavratorskem ateljeju v Mrzlem Vrhu nad Idrijo. Restavrirali so oltarni nastavek in kipe, hrastovi klopi, vhodna in zakristijska vrata, zakristijsko omaro in klečalnike ter svečnike in luči.

»Podoba notranjosti kapele je pod patino časa skrivala zasnovo visoko kvalitetnega interierja arhitekture začetka 20. stoletja,« je ob odprtju kapele dejal generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, sicer domačin iz Železnikov. »Kapela je ostala po prenovi v secesijskem stilu ohranjena v enoviti podobi, kar je redkost. Iz vsega ustvarjenega in danes vidnega je jasno, da so se okoli leta 1905 vložila izdatna sredstva in da so izdelki visokokvalitetni, tako oltar kot tlaki, enako vsi pasarski izdelki. Avtorji so za tisti čas izbrani, večina sicer iz lokalnega okolja, ampak visokokvalitetni. Med njimi izstopajo člani v umetnostnem svetu dobro poznane družine Vurnik in Josip Grošelj,« je dejal Hudolin.

V kapeli so že izvedli prve pogrebne maše, v njej pa bodo možni tudi kulturni dogodki, je povedal župnik Damjan Prošt, vesel, da so projekt uspešno spravili pod streho. Vreden je dobrih 45 tisoč evrov in ga je z 20 tisoč evri sofinanciralo ministrstvo za kulturo.