Keramične zgodbe na dosegu rok

Projekt Zgodbe na dosegu rok je namenjen motivaciji ponovnega ustvarjanja. Nastal je v sodelovanju šestih kreativcev, Kranjčanov. Anže Jereb, idejni in organizacijski vodja projekta, je Alena Stanojevića, ustvarjalca, ki je zaradi multiple skleroze na invalidskem vozičku več kot desetletje, s svojo zamislijo navdušil za ponovno ustvarjanje. V glinene ploščice, za katere je glino v okolici Kranja nabral David Almajer, lastnik keramične delavnice v središču mesta, ki je ploščice nato tudi pripravil, je Alen ob pomoči osebnega spremljevalca na različnih lokacijah odtisnil detajle Kranja. »Anže je s sabo nosil glino, na vsaki lokaciji, ki smo jih določili vnaprej, mi jo je podal, da sem lahko odtisnil detajl. Do Prešernovega gledališča sem zaradi stopnic še potreboval pomoč, po mestu nekoliko manj,« nam je na odprtju razstave povedal Alen Stanojević.

Od Delavskega mostu do Prešernovega gaja

Projekt, ki je po besedah idejnega vodje Anžeta Jereba vsem sodelujočim ogromno dal, je zajel odtise ograje Delavskega mostu, vrat Kovačnice, Mitnice in občinske stavbe, stebrov pri Prešernovem gledališču, zidu Prešernovega gaja ter makete Kranja, ki stoji na Slovenskem trgu. David Almajer jih je nato zapekel v keramiko in izdelal edinstvene izdelke. Andraž Muljavec, fotograf na vozičku, je celoten proces dela – od jemanja odtisov do izdelave skodelic, vrčev, vaz in krožnikov, ki so del razstave – tudi dokumentiral. Lučka Lučovnik, prevajalka in pisateljica, pa je projekt zaokrožila s serijo kratkih besedil, ki so povezana z lokacijami, kjer so nastali Alenovi odtisi v glino. Vsak izdelek ima svojo zgodbo, ki so jih zbrali na Facebooku, na profilu Zgodbe na dosegu rok.

Lučkine zgodbe

»Čakala je na ploščadi pred avlo, pred vhodom v slaščičarno. Tam je stala in poslušala zvoke vozil, ki so iskala ali zapuščala parkirna mesta. Eden od avtov se je približal in že nekaj časa stal na mestu, motor pa je bil prižgan. Na kratko, a zelo glasno je zahupal, da je kar poskočila. Počasi se je obračala sem in tja, ni vedela, kam bi se premaknila. 'Gospa, a ste slepi? A ne vidite, da obračam ...' Takrat je dojel, kaj pomenijo sončna očala in palica.« To je le ena od zgodb o življenju invalidov v mestu, ki so nastale ob razstavi. »Želel sem, da nastanejo čustvene zgodbe, ki nam dajo vedeti, da komu pomagamo in ne parkiramo na mestih za invalide. Vesel sem, da smo lahko razstavo postavili v prostorih Mestne občine Kranj, saj gre v celoti za zelo kranjski projekt, narejen z ljubeznijo do Kranja. Pokazali smo, da se človek z invalidnostjo lahko normalno premika po Kranju in ustvarja,« je povedal Anže Jereb.

Glina je zanimiv medij

Alen Stanojević bo prihodnje leto star petdeset let. Svoje otroštvo je preživel pri babici na kmetiji v Aleksincu. Ko je bil star pet let, se je preselil v Slovenijo, v Kranj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je delal, da je lahko kupil šolske potrebščine in obiskoval Srednjo gradbeno šolo, smer črkoslikar. Že od nekdaj je rad risal in ustvarjal. Bil pa je tudi športnik. Treniral je atletiko in karate. V času srednje šole je moral opustiti treninge, ker so se začeli prvi simptomi bolezni. Po končani srednji šoli, na vrhuncu svojih življenjskih načrtov, pa je kot strela iz jasnega prišla tudi uradna diagnoza: multipla skleroza. Od risanja in ustvarjanja ga to ni odvrnilo. Še večji zagon je dobil. Zaposlil se je kot grafični oblikovalec in laserski operater. Poklic je opravljal s strastjo in veseljem. Volje mu ni vzel niti invalidski voziček, na katerem je pristal leta 2010. Nato pa se mu je bolezen leta 2019 poslabšala do te mere, da se je moral invalidsko upokojiti. Zaradi pareze desne roke je izgubil fino motoriko. Tudi to ga ni odvrnilo od ustvarjanja. Ustvarja po svojih močeh, malo počasneje in v drugi tehniki. Takšni projekti, kot so Zgodbe na dosegu roke, mu dajo še dodatno motivacijo. »Glina je zame nov medij, ampak zelo zanimiv, ti izdelki, ki so nastali, so izjemni, in zavedamo se, da bi bilo vredno še naprej delati v tej smeri. Ideje so že, gotovo bo še kakšna razstava. Zdaj sem zavil malo v drugo smer, prej sem ustvarjal na računalnik in risal, to pa je nekaj drugega, ampak prav tako prijetno. Izdelki so fenomenalni: najljubši mi je vrč, pa tudi Prešernovi obrazi, skledice in skodelice, na vse sem ponosen,« nam je povedal Stanojević.

Vključevanje izključenih

Zgodbe na dosegu rok so se rodile iz ideje, da bi v skupne projekte vključili čim več ljudi, ki so malce izključeni iz družbe. »Kako jih vključiti vanjo? Tako, da skupaj delamo projekte, ki morda ne prinesejo denarja. Ampak smo se pa zelo zabavali in dobro počutili, ko smo delali odtise, jih pekli, čakali, da pridejo iz peči, ko smo videli, kakšen izdelek je nastal na koncu. V celoti je šlo za zelo zanimiv proces,« nam je povedal Jereb. Posebej pade v oči ducat Prešernovih obrazov; prav vsak prikazuje različno čustvo in so precej drugačni od Prešernove podobe, ki smo je vajeni. »Če bomo vsi ljudje vključevali invalide v družbo in v umetniška ustvarjanja, ne samo da se bodo invalidi vključevali sami ali da bodo za to skrbele invalidske organizacije, zagotovo lahko naredimo več za to, da bo več invalidov bolj aktivnih in bodo več vnesli v našo skupnost,« je razmišljal Jereb. »Če si ustvarjalec, moraš ustvarjati; to sem videl pri svojem dedku, 98 let je bil star in še ves živahen, saj je vse življenje ustvarjal,« je še dodal Jereb.

Občina podpira tovrstne zgodbe

Na Mestni občini Kranj (MOK) tovrstne projekte pozdravljajo in z različnimi aktivnostmi za izboljšanje kakovosti življenja ljudi z različnimi zmožnostmi podpirajo zgodbe o povezovanju, vključevanju, dostopnosti in podpori. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je mestni svet na letošnji junijski seji sprejel Strateški načrt dostopnosti Mestne občine Kranj. »Dokument določa ključne korake na zunanjih javnih površinah, za izboljšanje dostopnosti javnih površin in objektov za osebe z različnimi oviranostmi. Namen načrta je, da se merila za izboljšanje dostopnosti upoštevajo že v fazi projektiranja – bodisi pri gradnji novih bodisi obnovi že obstoječih objektov in javnih površin, da se zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo ter se morebitne ovire čim prej in v obsegu zmožnosti odpravljajo s pomočjo pristojnih služb za vzdrževanje, redarstvo in inšpekcijski nadzor,« so zapisali.