V knjigi so predstavljeni tudi dosežki Mateja Mohoriča, ki jo je na prestavitvi ob začetku evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu v Šenčurju z veseljem prelistal in se vanjo tudi podpisal. / Foto: Bobo, Žiga Živulović ml.

V knjigi so predstavljeni tudi dosežki Mateja Mohoriča, ki jo je na predstavitvi ob začetku evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu v Šenčurju z veseljem prelistal in se vanjo tudi podpisal. / Foto: Bobo, Žiga Živulović ml.

Knjiga o poti do kolesarskega raja

Zlata doba: neverjetna zgodba o vzponu slovenskega kolesarstva je naslov knjige avtorja Uroša Buha, ki prinaša vpogled v uspehe današnje generacije kolesarjev. Bralca popelje skozi skoraj pol stoletja razvoja slovenskega kolesarstva.

Letošnje evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki ga je med 2. in 7. oktobrom prvič gostila Slovenija, je bilo tudi poklon izjemni generaciji slovenskih kolesarjev, ki iz leta v leto nizajo nove uspehe. In tudi poklon vsem tistim, ki so pot tlakovali pred tem. Ob robu prvenstva je bila tudi predstavitev nove kolesarske knjige z naslovom Zlata doba: Neverjetna zgodba o vzponu slovenskega kolesarstva. Njen avtor je Uroš Buh, ki je tudi sam strasten kolesar, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga.

Zmage, anekdote ...

»Izkazalo se je, da bi zgodba o slovenskem kolesarstvu lahko obsegala veliko več kot eno samo knjigo. Govori o pol stoletja razvoja slovenskega kolesarstva – od prvih pionirskih korakov in zahtevnih začetkov profesionalnega kolesarstva do prvih odmevnejših uspehov. Knjiga poleg zmag, porazov in športnih prelomnic prinaša bralcu tudi anekdote, osebne izpovedi in zgodbe iz zakulisja ter predstavi tudi manj bleščečo plat vrhunskega športa, osebne stiske tekmovalcev, zahtevnost profesionalnega okolja in ceno, ki pogosto spremlja pot do uspeha. V njej je tudi nekaj pretresljivih zgodb, kot je zgodba Janija Brajkoviča,« je povedala dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe.

»Slovenska kolesarska zgodba ni spremenila le kolesarstva, spremenila je družbo. In to je v resnici ena najlepših zgodb te knjige,« pravi dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige.

Šampioni spreminjajo generacije

Poudarila je, da ima slovenska kolesarska zgodba zanimivo razsežnost. »Ni spremenila le kolesarstva, spremenila je družbo. Uspehi slovenskih kolesarjev niso ostali samo na športnih straneh časopisov, navdihnili so na tisoče otrok. V klube so pripeljali številne nove generacije mladih kolesarjev, spremenili so pogled Slovencev tudi na rekreativno kolesarstvo. To je v resnici ena najlepših zgodb te knjige. Pokaže nam, da posamezniki niso pomembni le zaradi medalj in zmag, ampak tudi za to, ker z zgledom spreminjajo življenja drugih ljudi in hkrati dokazujejo, da se tudi iz majhne države lahko pride na sam vrh sveta,« je še dejala dr. Alenka Kepic Mohar.

V knjigi so posebej izpostavljeni kolesarji Vinko Polončič, Primož Čerin, Jure Pavlič, Valter Bonča, Martin Hvastija, Gorazd Štangelj, Andrej Hauptman, Milan Eržen, Tadej Valjavec, Jani Brajkovič, Simon Špilak, Borut Božič, Matej Mohorič, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Avtor pripoved začne s slovenskimi pionirji, ki so morali za prehod med profesionalce premagovati birokratske, organizacijske in tudi politične ovire. Zadnji del pa je namenjen najboljšemu vseh časov Tadeju Pogačarju. »Ta knjiga je tudi zgodba o Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju, a na vrsto prideta šele na koncu. Predvsem je to knjiga o tistih, brez katerih njiju morda ne bi bilo. O poti, ki je pripeljala do sem – do kolesarskega raja, v katerem živimo danes,« je pojasnil Uroš Buh.

Knjiga za širšo javnost

Eno osrednjih sporočil knjige je, da sta izjemna talenta, kot sta Roglič in Pogačar, nedvomno posebna, vendar njun uspeh ni naključje. Za njima stojijo desetletja dela, tradicija slovenskih kolesarskih klubov, predani trenerji in ljudje, ki so znali prepoznati ter razvijati potencial mladih tekmovalcev. Pripoved o vzponu slovenskega profesionalnega kolesarstva je avtor namreč začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Med nastajanjem knjige je opravil številne pogovore s športniki in njihovimi sopotniki iz različnih generacij slovenskega kolesarstva ter zbral obsežno zgodovinsko gradivo, njegov namen pa je bil ustvariti pripoved, ki bo zanimiva tudi za bralce, ki kolesarstva ne spremljajo vsak dan.