Knjižničarstvo na Gorenjskem …

Splošne knjižnice imajo kulturno, socialno, izobraževalno in informacijsko vlogo v družbi, svoje poslanstvo pa uresničujejo z vrsto informacijskih, izobraževalnih in razvedrilnih storitev. Delovanje splošnih knjižnic je umeščeno v slovenski pravni red, določeni so prostorski, finančni in kadrovski pogoji delovanja, opredeljeni pa so tudi postopki načrtovanja dejavnosti in ključni standardi uspešnosti.

Leta 1990 so knjižnično javno službo izvajale splošne knjižnice Jesenice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Tržič, Kamnik in Domžale, na območju današnjih občin Vodice in Medvode pa je delovala Knjižnica Šiška. Ta je sedaj del Mestne knjižnice Ljubljana, ki še vedno izvaja storitve v Vodicah, v krajih občine Medvode, kjer so leta 2009 ustanovili samostojno knjižnico, pa se s potujočo knjižnico še vedno ustavljajo na petih postajališčih.

Uveljavitev ustavnih določil o uvedbi lokalne samouprave, vzpostavitev novega sistema lokalne samouprave z ozemeljsko manjšimi občinami je prinesla modernizacijo in širitev knjižnične mreže. Razvoj sta pospešila tudi proces približevanja evropskim povezavam ter nagel razvoj informatike. Govorimo lahko razcvetu knjižničarstva na Gorenjskem, saj so občine, ki so nastale na tem območju, poskrbele za obnovo obstoječih knjižnic ter širitev knjižnične mreže. S širitvijo mreže se je povečal obseg poslovanja, kar je podvojilo število zaposlenih v knjižnicah glede na leto 1990, tako da je bilo konec leta 2020 v gorenjskih knjižnicah 188 zaposlenih.

Radovljiška knjižnica ima deset enot, osrednja pa je knjižnica v Radovljici. Direktorica Božena Kolman Finžgar nam je povedala, da v občini Radovljica poleg osrednje knjižnice, ki se je leta 2018 preselila v sodobno opremljene prostore, delujejo še knjižnice Begunje, Brezje, Kropa in Lesce; krajevna knjižnica je tudi v občinah Bled in Gorje; v občini Bohinj pa so tri knjižnice: v Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in Stari Fužini.

Krajevne knjižnice, ki sestavljajo knjižnično mrežo Občinske knjižnice Jesenice, so se v treh desetletjih postopoma prenovile. Vse štiri krajevne knjižnice v občini Kranjska Gora so bile prenovljene, krajevna knjižnica v občini Žirovnica je bila najprej samo obnovljena, leta 2004 pa dograjena. Direktorica Veronika Osredkar nas je opozorila na prostorsko stisko osrednje knjižnice na Jesenicah, ki se je v treh desetletjih postopno reševala s pridobivanjem dodatnih prostorov, ki pa so stisko rešili za kratek čas.

Leta 1990 je škofjeloška knjižnica z vsemi enotami poslovala na slabih 800 kvadratnih metrih, od tega je merila osrednja enota v Škofji Loki 609 kvadratnih metrov, leta 2020 pa na dobrih 1780 kvadratnih metrih, kar gre predvsem na račun povečanja površine krajevnih knjižnic. Direktor knjižnice mag. Matjaž Eržen pove, da imajo manjše, novoustanovljene občine več posluha za bralne in informacijske potrebe svojega prebivalstva, sprašuje pa se, kje je smelost ustanoviteljev škofjeloške občine, ki so v vsem tem obdobju zagotovili le dislocirane prostore oddelka za otroke in mladino v velikosti dobrih 200 kvadratnih metrov.

Leta 1990 kranjska knjižnica delovala kar v treh prostorsko ločenih oddelkih, sedaj pa Mestna knjižnica Kranj z direktorico Majo Vunšek, ki je mandat nastopila letos, že deset let deluje v sodobni, tehnološko napredni knjižnici v središču Kranja, krajevne knjižnice v občinah Cerklje, Naklo, Šenčur, Preddvor in Jezersko pa svoje storitve izvajajo v novih ali prenovljenih knjižnicah.

Tudi nekdanja domžalska knjižnica, ki je leta 1990 premogla skupaj 1250 kvadratnih metrov, je v zadnjih treh desetletjih izjemno napredovala. Občine Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, ki so se izločile iz nekdanje domžalske občine, so poskrbele za ustrezne razmere za delo krajevnih knjižnic, v Domžalah pa so leta 2005 odprli novo, sodobno multimedijsko in računalniško opremljeno knjižnico, umeščeno v poslovno-trgovski center Mercator.

Direktorica mag. Barbara Zupanc Oberwalder poudarja, da so v Domžalah že leta 1989 začeli računalniško podprto izposojo, ko so z Institutom Jožef Stefan pripravili program vodenja izposoje, ki so ga potem uporabljali tudi v nekaterih drugih knjižnicah. Tudi v drugih gorenjskih knjižnicah so bili med prvimi, ki so se lotili avtomatizacije poslovanja. Mag. Eržen se spomni najbolj intenzivnih prvih let po osamosvojitvi, ko še ni bilo enotne računalniške opreme niti programov za knjižnice, so pa imeli zaposleni veliko entuziazma, s katerim so naredili prve korake v računalniško podprto knjižnico.

Kamniška občina je leta 1990 na šestih lokacijah premogla skupaj 300 kvadratnih metrov za potrebe knjižnične dejavnosti, je pa takrat že potekala adaptacija nekdanjega zdravstvenega doma, v katerem je knjižnica pridobila kar 1400 kvadratnih metrov prostorov, ki so jih v naslednjih letih dokončno uredili. Žal ti prostori danes ne zadoščajo več pričakovanjem in potrebam uporabnikov. V sodelovanju s knjižnico Domžale že 15 let zagotavljajo tudi storitve potujoče knjižnice na hribovitem območju kamniške in lukovške občine. Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča mag. Breda Podbrežnik Vukmir omenja Občino Komenda, ki je sama zagotovila primerne prostore za krajevno knjižnico, kamniška občina pa za prenovo postarane knjižnice dela le načrte in ima lepe namene.

Direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk-Tomazin nam je povedala, da so leta 1990 izvajali storitve na 240 kvadratnih metrih, v zadnjih treh desetletjih jim je uspelo pridobiti še nekaj dodatnih prostorov, da danes razpolagajo s skupaj 450 kvadratnimi metri površine. Spomnila je na potujočo knjižnico, ki je leta 1975 najprej obiskovala deset naselij, kasneje pa se je mreža razširila na 18 postajališč. Zastavin kombi, ki ni imel nobene namenske opreme za potujočo knjižnico, so »upokojili« leta 1989, ko ga je nadomestil minibibliobus, danes pa bralce po okoliških vaseh obiskujejo z vozilom iz leta 2005, ki bo tudi kmalu odslužilo.