Knjižničarstvo v Zasipu

Štefka Rekelj ob 50-letnici KPD Zasip pripoveduje

»Istočasno z ustanovitvijo Kulturno prosvetnega društva Zasip v letu 1925 je nastala tudi potreba po knjižnici. Odbor prosvete se je zavedal, da brez pomoči dobre knjige ni mogoče prosvetliti ljudi. Tako je Jernej Bregant, ki je redno obiskoval knjižnico v Gorjah, poskusil s skromno knjižnico v Zasipu in takoj požel uspeh in zanimanje zanjo pri krajanih. Knjižnico je prevzel Miha Ferčej, ker pa je bil ta tudi tajnik društva, sta knjižnico vodila najprej Joža Primožič, za njim pa Franc Primožič. Knjižnica je imela ob začetku vojne več kot tristo knjig in je bila odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Prostore je imela nad gasilskim domom, v sobici Kulturno prosvetnega društva, bila dobro obiskana in »Zasplani« so cenili knjige in jih radi prebirali.

V aprilu 1941 so okupatorji – Nemci že vedeli za društvo in knjižnico. Najprej so segli po knjigah, jih naložili na kamion in odpeljali v Gorje. Dobro so se zavedali, od kod se črpata narodna zavest in moč. Knjige so se jim zdele najbolj sovražne, zato so jih odpeljali in uničili.

Po osvoboditvi je nad novozaživelim Kulturno prosvetnim društvom zrasla tudi nova knjižnica. Toda zopet je prišla nesreča. V požaru, ki je upepelil s tolikšnim prostovoljnim trudom postavljen nov prosvetni dom, je zgorelo in bilo uničenih precejšnje število knjig. Le nekaj jih je uspelo rešiti gasilcem in požrtvovalni vaščanom. Knjižnica je od leta 1964 dalje vključena v občinsko knjižnično mrežo, pri čemer je bila možnost, da si za izpopolnjevanje svoje zaloge izposoja knjige tudi iz potujoče knjižnice.«

Po prevzemu v strokovno skrb matične Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica so v njej delali Zasipljani, ki jim ni bilo vseeno za kulturni razvoj kraja. Izmenjalo se je kar precej prostovoljnih knjižničarjev: Jernej Bergant, Miha Ferčej, Berto Jesenšek, Ana Lotrič, Irena Mihelač, Ančka Špoljar, Štefka Rekelj, kar 22 let je bila duša in srce knjižnice Marija Zupan, tri leta Urška Poklukar. Oktobra 2006 so začeli v Zasipu delati blejski knjižničarji: Katarina Pergar, Saša Jelenc, Lidija Kozelj, Marta Dobravec, Andrej Jalen, Zasipljanka Alenka Dežman in za kratek čas tudi Monika Kralj.

Žal je knjižnična dejavnost v Zasipu zamrla in nekaj let ne deluje, je pa spet želja po obuditvi domače knjižnice.