Častni občan
Gasilstvo je način življenja
Januar. Mesec, ko se praznični sij ugasne in namesto dišečih piškotov in toplega čaja ob kaminu ostanejo hladni računi za elektriko in kreditne kartice. Po novem letu smo polni zaobljub, ki jih že po nekaj tednih ali celo dneh začnemo opuščati. Januar velja za najbolj depresiven mesec – in morda to sploh ni pretiravanje. Zakaj je januar tako poseben v svoji teži? Morda je krivo vreme. Siva, meglena jutra, ko sonce vzide pozno in zaide zgodaj, nas pahnejo v občutek brezčasnosti, kjer dnevi drsijo mimo brez omembe vrednega vrhunca. Vitamin D postane zlata vredna dobrina, a kljub prehranskim dopolnilom melanholija vztraja. Potem so tu finance. December nas zapelje s svojo bleščečo lučjo potrošništva. Kupujemo darila, si privoščimo večerje in izlete, ker si želimo, da bi bili prazniki popolni. Januar pa nas brutalno opomni, da imajo vse te odločitve svojo ceno – dobesedno. Preverjanje stanja na računu je januarja za marsikoga šport za tiste z močnimi živci. Ne gre pa zanemariti niti pritiskov, ki si jih nalagamo sami. Začetek leta nas sili v introspekcijo, samorefleksijo in postavljanje ciljev. Čeprav je to lahko koristno, pa je lahko tudi izjemno izčrpavajoče. Zakaj bi morali prav zdaj vse na novo določiti? Zakaj se ne bi raje prepustili toku in pustili, da leto zadiha brez nepotrebnih obremenitev?
Zanimivo je, kako januar nikoli ne pretirava. Je kot tih, stari modrec, ki sedi ob peči in nas s pogledom opominja, da je čas relativen. Da sreča ni vedno skrita v bleščavih trenutkih, temveč tudi v tistih tihih jutrih, ko srkamo kavo in opazujemo dim, ki se vije iz dimnikov. Da ni treba vsega spremeniti takoj, ampak lahko k spremembam pristopimo počasi, z zavedanjem, da je vsak korak pomemben. Prvi mesec v letu nas ne zavije v varno odejo prazničnega sijaja, ampak postavi pred resnico: kdo smo, ko se življenje upočasni ...
Konec koncev pa je v resnici takšen, kot si ga naredimo sami. Lahko ga vidimo kot dolgočasen in siv mesec ali pa kot priložnost za nov začetek – ne zaradi koledarja, ampak zaradi odločitev, ki jih sprejemamo vsak dan. Lahko ga napolnimo s stvarmi, ki nas pogrejejo: srečanji z ljudmi, ki jih imamo radi, ustvarjanjem, sprehodi ali trenutki, ko preprosto dovolimo sebi, da smo; brez pritiskov. Morda si lahko v tem mrzlem mesecu dovolimo priznati, da ni treba biti produktiven vsak dan, in se spomniti, da bomo prej ali slej izšli iz megle. Januar ni le najbolj depresiven mesec. Je tudi tisti, ki nas uči potrpljenja, vztrajnosti in pomena majhnih korakov. Morda ga ravno zato tako sovražimo – ker nas prisili, da se soočimo sami s sabo, brez prazničnih motenj.